Pojdi na vsebino

Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik

Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik, Ljubljana
Zemljevid Ljubljane
Zemljevid Ljubljane
Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik, Ljubljana
Lega v Ljubljani
46°2′14.863″N 14°31′30.943″E / 46.03746194°N 14.52526194°E / 46.03746194; 14.52526194
DržavaSlovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
PatrocinijMarija Pomočnica
Stranski oltarji5
Zgodovina
Blagoslovljena8. september 1924
DogodkiBlagoslov temeljnega kamna 1904
Posvetitev cerkve 8. september 1924
Izgradnja kora in galerije 1973[1]
Arhitektura
Funkcionalno stanježupnijska cerkev
ArhitektMario Ceradini; kor in galerije ing. arh. Jože Kuhar
Vrsta arhitektureneogotska
Slogtudorski
Lastnosti
Št. zvonikov2
Zvonovi6
Uprava
ŽupnijaLjubljana Rakovnik
DekanijaLjubljana - Vič/Rakovnik
NadškofijaLjubljana
Ljubljana - Cerkev Marije Pomočnice na Rakovniku
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.1993 (opis enote)[2]

Cerkev Marije Pomočnice, Rakovnik, Ljubljana, pripada rimskokatoliški Cerkvi in je župnijska cerkev župnije Ljubljana-Rakovnik. Župnija je v upravljanju salezijanskega reda.

Izgradnja in notranjost

[uredi | uredi kodo]

Temeljni kamen za cerkev, ki stoji v neposredni bližini graščine Rakovnik, je leta 1904 blagoslovil škof Anton Bonaventura Jeglič. Zgrajena je po načrtih arhitekta Maria Ceradinija in posvečena 8. septembra 1924.

Cerkev je v obliki latinskega križa in ima dva zvonika s skupaj šestimi bronastimi zvonovi. Nad pročeljem je niša z Marijinim kipom. Leta 1973 so po načrtih arhitekta Jožeta Kušarja dogradili kor in galerije. Barvna okna nad vhodom in v stranskih kapelah so po zamisli Tomaža Perka izdelali v dunajski umetnostni šoli.

Lesen nastavek glavnega oltarja so izdelali v rakovniških mizarskih delavnicah, rezbarije baldahina dunajska umetnostna šola. Kip zavetnice Marije z žezlom in Detetom so na Tirolskem izdelali že leta 1903. Ob tabernaklju sta upodobljena dva angela v molitvi, na vratcih pa Jezus z razprostrtimi rokami. Za glavnim oltarjem stoji oltar svetih Cirila in Metoda (leta 1936 posvetil škof Gregorij Rožman). Kip Janeza Boska, ustanovitelja duhovniškega rodu salezijancev, je leta 1934 izdelal Tine Kos. Krstilnik s podobo Marije, matere Božje, je delo Staneta Kregarja; ob njej je upodobljen sveti Dominik Savio. Križevo kapelo je poslikal akademski slikar in kipar France Gorše, križev pot in slike svetega Janeza Boska v družbi oratorijancev pa so delo Tomaža Perka.

Sedanje orgle je leta 1954 izdelal Franc Jenko; leta 1987 so jih prenovili in povečali.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Benedik, Metod; Trunkelj, Franc (2012). Mati mnogih cerkva : župnije ljubljanske nadškofije v sliki in besedi. Družina. str. 417/783 str. COBISS 261200640. ISBN 978-961-222-899-6.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1993«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]