Cepivo Oxforda in AstraZenece proti covidu-19

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Cepivo Oxforda in AstraZenece proti covidu-19
Oxford AstraZeneca COVID-19 vaccine AZD1222 - 4.jpg
Viala s cepivom Oxforda in AstraZenece proti covidu-19
Klinični podatki
Blagovne znamkeVaxzevria,[3] Covishield[4][5]
SinonimiAZD1222,[6][7]
ChAdOx1 nCoV-19,[8]
ChAdOx1-S,[1]
COVID-19 Vaccine AstraZeneca,[2][9]
AstraZeneca COVID-19 Vaccine,[10]
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
Način uporabeIntramuskularna injekcija
Oznaka ATC
  • None
Pravni status
Pravni status
  • AU: S4 (le na recept) [1]
  • CA: Schedule D; Authorized by interim order [10][11]
  • UK: Conditional and temporary authorisation to supply [9][14]
  • EU: Conditional marketing authorisation [3][12][13]
  • KR, BR – Approved[15][16]
Identifikatorji
Številka CAS
DrugBank
UNII
KEGG

 

Cepivo Oxforda in AstraZenece proti covidu-19, s kodnim imenom AZD1222, [7] v prodaji pod blagovnima znamkama Covishield [17] in Vaxzevria [18], je virusno vektorsko cepivo za preprečevanje COVID-19. Razvila sta ga Univerza Oxford in podjetje AstraZeneca, daje pa se z intramuskularno injekcijo, kot vektor pa se pri tem uporablja modificirani adenovirus šimpanza ChAdOx1. [19] [20] [21] [22] Učinkovitost cepiva pri preprečevanju simptomatske COVID-19 je 76,0%, od 22. dneva po prvem odmerku in 81,3% po drugem odmerku. Druga analiza, ki jo je izvedlo Public Health England, je pokazala, da je bilo cepivo po drugem odmerku. 66,0% učinkovito pri preprečevanju simptomatskega COVID-19 [23] [24]

Cepivo ima dober varnostni profil, z neželenimi učinki, kot so bolečina na mestu vboda, glavobol in slabost, ki na splošno izginejo v nekaj dneh. [25] Redkeje se lahko pojavi anafilaksija (Regulativna agencija za zdravila in zdravstvene izdelke v Združenem kraljestvu (MHRA) je 14. aprila 2021 poročala o 268 primerih med od približno 21,2 milijon cepljenj). V zelo redkih primerih (približno 1 na 100.000 ljudi) je bilo cepivo povezano s povečanim tveganjem za nastanek krvnih strdkov v kombinaciji z nizko koncentracijo trombocitov v krvi. [26] [27] [28] Po podatkih Evropske agencije za zdravila je bilo 4. aprila 2021 iz Evropskega gospodarskega prostora in Združenega kraljestva zabeleženih 222 primerov krvnih strdkov pri približno 34 milijonih ljudi, ki so prejeli cepivo. [29]

30. decembra 2020 je bilo cepivo prvič odobreno za uporabo v programu cepljenja v Združenem kraljestvu, [30] [31] in prvo cepljenje zunaj preskusa je bilo izvedeno 4. januarja 2021. [32] Od takrat je cepivo odobrilo več agencij za zdravila po vsem svetu, na primer Evropska agencija za zdravila (EMA) in Avstralska uprava za terapevtske izdelke, Svetovna zdravstvena organizacija pa ga je cepivo .odobrila za nujno uporabo.[33] Nekatere države so njegovo uporabo omejile na starejše ljudi z večjim tveganjem za hudo bolezen COVID-19 zaradi zaskrbljenosti zaradi zelo redkih neželenih učinkov cepiva pri mlajših posameznikih. [34]

Zdravstvena uporaba[uredi | uredi kodo]

Cepivo Oxford – AstraZeneca COVID-19 se uporablja za zaščito pred okužbo z virusom SARS-CoV-2, da ne pride do COVID-19 pri odraslih, starih 18 let ali več. Zdravilo se daje z dvema odmerkoma 0,5 ml, ki se vbrizgata intramuskularno v deltoidno mišico (nadlaket) v razmaku štirih in dvanajstih tednov, pri čemer Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da se drugi odmerek za optimalno učinkovitost daje 8 do 12 tednov po prvem. [35]

Učinkovitost[uredi | uredi kodo]

Analiza, objavljena 19. februarja 2021, je pokazala učinkovitost 76,0% pri preprečevanju simptomatskega COVID-19 po 22 dneh od prvega odmerka. Poveča se na 81,3% z drugim odmerkom , če se da 12 tednov ali več po prvem. [24] Druga analiza, ki jo je objavilo Public Health England, je pokazala, da je cepivo 66.0 % učinkovito preprečilo simptomatsko COVID-19 2 tedna po drugem odmerku. [23]

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Najpogostejši neželeni učinki v kliničnih preskušanjih so bili običajno blagi ali zmerni in so se izboljšali v nekaj dneh po cepljenju. [28]

Bruhanje, driska, oteklina, pordelost na mestu injiciranja in nizke ravni trombocitov so se pojavile pri manj kot 1 od 10 ljudi. [28] Povečane bezgavke, zmanjšan apetit, omotica, zaspanost, znojenje, bolečine v trebuhu, srbenje in izpuščaj so se pojavili pri manj kot 1 od 100 ljudi.

V zelo redkih primerih (približno 1 od 100.000 ljudi) lahko cepivo povzroči krvne strdke v kombinaciji z nizko koncentracijo trombocitov v krvi. [26] UK MHRA Od 14. april 2021 (2021 -04-14) poročajo o splošni incidenci trombemboličnih dogodkov ob hkratnih nizkih trombocitih v višini 7,9 na milijon odmerkov (manj kot 1 od 100.000 ljudi). [25]

Kot pri drugih cepivih so tudi anafilaksija in druge alergijske reakcije znani neželeni učinki zdravila ADZ1222, ki ga je treba dajati pod natančnim nadzorom. [28] Evropska agencija za zdravila (EMA) je ugotovila pogostnost 41 primerov anafilaksije na 5 milijonov cepljenj v Združenem kraljestvu. [36] [37]

Farmakologija[uredi | uredi kodo]

Cepivo Oxford – AstraZeneca COVID-19 je kot opičji adenovirus kot vektor s pomanjkanjem replikacije, ki vsebuje celotno kodonsko optimizirano zaporedje kode beljakovine SARS-CoV-2, skupaj z vodilno sekvenco tkivnega aktivatorja plazminogena (tPA). [38] [39]

Adenovirus je vektor, nezmožen replikacije, ker so bili nekateri od njegovih bistvenih genov odstranjeni in nadomeščeni z genom, ki kodira beljakovino tako imenovane konice. Po cepljenju adenovirusni vektor vstopi v celice in sprosti svoje gene, ki se prenesejo v celično jedro ; zatem celična mehanizacija opravi transkripcijo v mRNA, ki ji sledi prevod v beljakovine. [40]

Zanimivi protein je protein konice, zunanji protein, ki omogoča, da koronavirus tipa SARS vstopi v celice preko encimske domene ACE2. [41] Če ga telo tvori po cepljenju, bo imunski sistem spodbujen, da ob kasnejši okužitvi napade korona virus s protitelesi in celicami T. [6]

Proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Viala s cepivom Oxford – AstraZeneca, ki ga je izdeloval serumski inštitut Indije (v Indiji in v nekaterih drugih državah se trži kot Covishield in COVAX )

Cepivo je stabilno pri temperaturah hladilnika in stane približno US$3 do US$4 na odmerek. [42] 17. decembra 2020 je tvit belgijskega državnega sekretarja za proračun razkril, da bo Evropska unija (EU) plačala €1.78 (US$2,16) na odmerek, New York Times pa predlaga, da bi se nižja cena lahko nanašala na dejavnike, kot so naložbe s strani EU v infrastrukturo za proizvodnjo cepiva. [43]

Blagovna znamka[uredi | uredi kodo]

Cepivo trži Indijski inštitut za serume pod blagovno znamko Covishield. [4] Ime cepiva se je 25. marca 2021 spremenilo v Vaxzevria v Evropski uniji. Vaxzevria, AstraZeneca COVID‐19 Vaccine, in COVID-19 Vaccine AstraZeneca proizvaja AstraZeneca.

Časovni načrt dobave[uredi | uredi kodo]

Sporazumi o dobavi cepiv po državah
Država Datum Odmerki
Združeno kraljestvo 17. maja 2020 [a] 100 milijonov [44] [45]
ZDA 21. maj 2020 300 milijonov [46]
COVAX (KDO) 4. junij 2020 300 milijonov [47]
29. septembra 2020 100 milijonov
Egipt 22. junij 2020 Neznano [48]
Japonska 8. avgust 2020 120 milijonov [49]
Avstralija 19. avgust 2020 25 milijonov [50]
Evropska unija [b] 27. avgust 2020 [c] 400 milijonov [51] [52] [53] [54]
Kanada 25. septembra 2020 20 milijonov [55] [56]
Švica 16. oktober 2020 5,3 milijona [57] [58]
Bangladeš 5. november 2020 30 milijonov [59]
Tajska 27. november 2020 26 milijonov [60]
Filipini 27. november 2020 2,6 milijona [61]
Južna Koreja 1. decembra 2020 20 milijonov [62]
Južna Afrika 7. januarja 2021 1 milijon [d] [63]
  1. Odvisno od zaključka preskušanj in učinkovitosti, sporazum zaključen avgusta
  2. Za dobavo državam članicam EU in drugim v evropskem gospodarskem prostoru. Predhodna pogajanja je začelo vključujoče zavezništvo za cepiva, ki so ga sestavljale: Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska, preden se je EU odločila za centralna pogajanja za celoten blok
  3. Predhodni dogovor (ki so ga zapustile 4 države), vključujoče zavezništvo za cepiva Francije, Italije, Nemčije in Nizozemske, je bil sklenjen 13. junija 2020, preden se je EU odločila za nabavo cepiv za vse države članice EU in volilne države EGP
  4. Pozneje bi mu moralo slediti 500.000. Južna Afrika se je kasneje, pred začetkom uvajanja, odpovedala rabi cepiva in prodala kupljeno zalogo 14 članicam Afriške unije .

Sporazumi o dostopu do cepiva so se začeli podpisovati maja 2020, pri čemer je imelo Združeno kraljestvo prednost prvih 100 milijonov odmerkov, če bi se preskusi izkazali za uspešne; končni sporazum je bil podpisan konec avgusta. [44] [45] [64] [65]

21. maja 2020 se je AstraZeneca strinjala, da bo zagotovila 300 milijonov odmerkov v ZDA za US$1,2 billion, kar pomeni stroške US$4 na odmerek. [46] Tiskovni predstavnik AstraZenece je dejal, da financiranje zajema tudi razvoj in klinična testiranja. [66] Prav tako je podjetje sklenilo sporazum o prenosu tehnologije z mehiško in argentinsko vlado ter se dogovorilo, da bo proizvedlo vsaj 400 milijon odmerkov, ki bodo razdeljeni po Latinski Ameriki. Aktivne sestavine bi proizvajali v Argentini in jih pošiljali v Mehiko, da bi jih dokončali za distribucijo. [67] Junija 2020 je Emergent BioSolutions podpisal dogovor v višini US$87 millionza proizvodnjo cepiva AstraZeneca posebej za ameriški trg. Dogovor je bil del pobude Trumpove administracije Warp Speed z namenom podpreti razvoj in hitro večanje proizvodnje ciljnih cepiv pred koncem leta 2020. [68] Catalent bi bil odgovoren za postopek dodelave in pakiranja. [69]

4. junija 2020 je projekt COVAX (COVID-19 Vaccines Global Access) SZO kupil prvo tranšo v višini 300 milijon odmerkov podjetja za države z nizkim do srednjim dohodkom. [47] Tudi AstraZeneca in Inštitut za serum v Indiji sta dosegla licenčni sporazum za neodvisno dobavo 1 milijard odmerkov cepiva univerze Oxford državam s srednjimi in nizkimi dohodki, med drugimi Indiji. [70] [71] Kasneje septembra, financiran s pomočjo donacije Fundacije Billa Gates in Melinde French Gates, je program COVAX zagotovil dodatnih 100 milijonov odmerkov po 3 USD na odmerek.

27. avgusta 2020 je AstraZeneca z EU sklenila sporazum o dobavi do 400 milijonov odmerkov za vso EU in izbrane države članice Evropskega gospodarskega prostora (EGP). [51] [52] Evropska komisija je junija 2020 prevzela pogajanja, ki jih je začela Zveza za vključujoča cepiva, katere članice so Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska. [72] [73] [74]

5. novembra 2020 je bil podpisan tristranski sporazum med vlado Bangladeša, inštitutom za serum v Indiji in banko Beximco Pharma iz Bangladeša. V skladu s sporazumom je Bangladeš naročil v Serumu prek Beximco 30 milijonov odmerkov cepiva Oxford – AstraZeneca po ceni 4 dolarje na posnetek. [59] Po drugi strani pa je indijska vlada Bangladešu podarila 3,2 milijona odmerkov, ki jih je prav tako proizvedel Serum. Serum pa je v prvih dveh mesecih leta v okviru tristranskega sporazuma dostavil le 7 milijonov odmerkov. [75] Bangladeš naj bi prejemal 5 milijonov odmerkov na mesec, marca in aprila pa ni prejel nobene pošiljke. [76] Uvajanje cepiva je tako bilo zmoteno zaradi pomanjkljive dostave. Položaj se zaplete dodatno, ker drugi odmerek za 1,3 milijona državljanov ni zagotovljen, saj je Indija zaustavila izvoz. [77] Če se drugega odmerka ne da ob pravem času, bo učinkovitost programa cepljenj verjetno zmanjšana. Poleg tega je več državljanov Bangladeša izrazilo dvome o njegovi učinkovitosti in varnosti. Bangladeš išče alternativne vire cepiv, ker Indija cepiva ne dobavlja v skladu s časovnim načrtom dogovora. [78]

Tajski sporazum novembra 2020 za 26 milijon odmerkov cepiva [60] zajema 13 milijonov ljudi, [79] približno 20% prebivalstva, prva serija pa naj bi bila dostavljena konec maja. [80] [81] [82] Minister za javno zdravje je navedel, da je bila plačana cena 5 USD na odmerek; [83] AstraZeneca (Tajska) je januarja 2021 po polemiki pojasnila, da je cena, ki jo je plačala vsaka država, odvisna od proizvodnih stroškov in razlik v dobavni verigi, vključno s proizvodno zmogljivostjo, stroški dela in surovin. [84] Januarja 2021 je tajska vlada odobrila nadaljnje pogovore o naročanju še 35 milijonov odmerkov, [85] in tajska FDA je cepivo odobrila za nujno uporabo za 1 leto. [86] [87] Podjetje Siam Bioscience, ki je v lasti podjetja Vajiralongkorn, bo prevzelo tehnološki prenos [88] in bo lahko proizvedlo do 200 milijonov odmerkov na leto za izvoz v ASEAN. [89]

Tudi Filipini so se novembra dogovorili za nakup 2.6 milijon odmerkov [61] v približni vrednosti ₱700 milijonov (približno US$5,60 na odmerek). [90] Decembra 2020 je Južna Koreja podpisala pogodbo z AstraZeneco, da bi si zagotovila 20 milijonov odmerkov cepiva, ki naj bi bila po vrednosti enakovredna pogodbama Tajske in Filipinov.[62] Prva pošiljka se je pričakovala že januarja 2021. Od January 2021 , cepivo še vedno pregleduje Južnokorejska agencija za nadzor in preprečevanje bolezni. [91] [92] AstraZeneca je z južnokorejsko SK Bioscience podpisala pogodbo o proizvodnji svojih cepiv. Sodelovanje zahteva, da podružnica SK izdela AZD1222 za lokalne in svetovne trge. [93]

7. januarja 2021 je južnoafriška vlada sporočila, da je zagotovila začetni 1 milijon odmerkov iz Indijskega inštituta za serum, februarja pa še 500.000 odmerkov [63] vendar je južnoafriška vlada pozneje odpovedala uporabo cepiva, prodala svojo oskrbo drugim afriškim državam in svoj program cepljenja preusmerila na cepivo Johnson & Johnson COVID-19. [94] [95]

22. januarja 2021 je AstraZeneca sporočila, da bodo v primeru, da Evropska unija odobri cepivo COVID-19 AstraZeneca, dostavljene količine ob začetku nižje od pričakovanih zaradi proizvodnih težav v belgijskem Novasepu. Samo 31 milijonov od prej predvidenih 80 milijon odmerkov naj bi dostavili EU do marca 2021. [96] V intervjuju za italijanski časopis La Repubblica je predsednik uprave AstraZenece Pascal Soriot dejal, da časovni razpored odmerkov v EU kasni za dva meseca. Omenil je nizek donos celičnih kultur v enem od velikih proizvodnih obratov v Evropi. [97] Analiza, objavljena v časopisu The Guardian, je prav tako ugotovila, da je v belgijski tovarni donos bioreaktorjev očitno nizek in da gre za težave pri zagonu postopka s posledico, da se donosi pogosto nihajo. [98] Zaradi tega je EU uvedla nadzor izvoza odmerkov cepiva; prišlo je do spora okoli vprašanja, ali se doze preusmerjajo v Združeno kraljestvo in ali ne bo prišlo do ,motenj v dobavah na Severno Irsko. [99]

24. februarja 2021 je bila s pošiljko cepiva v Akro Gana postala prva država v Afriki, ki je v okviru pobude COVAX prejela cepivo. [100]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Cepivo je plod sodelovanja med inštitutom Jenner Univerze v Oxfordu in zasebnim podjetjem Vaccitech, ki je spin-off univerze, med drugim pa so razvoj financirali Oxford Sciences Innovation, Google Ventures in Sequoia Capital. [101] Prvo serijo cepiva COVID-19, proizvedeno za klinično testiranje, sta razvila Inštitut Jenner z Oxfordske univerze in skupina Oxford Vaccine Group v sodelovanju z italijanskim proizvajalcem Advent Srl s sedežem v Pomeziji. [102] Ekipo vodijo Sarah Gilbert, Adrian Hill, Andrew Pollard, Teresa Lambe, Sandy Douglas in Catherine Green. [103]

Zgodnji razvoj[uredi | uredi kodo]

Februarja 2020 se je inštitut Jenner dogovoril o sodelovanju z italijanskim podjetjem Advent Srl za proizvodnjo serije 1.000 odmerkov kandidata za cepivo za klinična preskušanja. [104] Prvotno je Oxford nameraval podariti pravice za proizvodnjo in trženje cepiva vsakemu proizvajalcu zdravil, ki bi to želel, toda potem, ko je fundacija Gates od Oxforda zahtevala, da si kot partnerja poišče podjetje, ki bo cepivo COVID-19 dalo na trg, je univerza maja 2020 odstopila od te ponudbe. [105] [106] [107] Vlada Združenega kraljestva je nato Oxford spodbudila, da namesto z ameriško družbo Merck & Co. raje sodeluje z družbo AstraZeneca, ki ima sedež v Evropi. Po navedbah anonimnih virov v The Wall Street Journal je vlado tudi skrbelo, da v Združenem kraljestvu ne bo na voljo cepiva, če se bo izdelovalo v ZDA. Na odločitev za partnerstvo z AstraZeneco so morda igrali vlogo tudi finančni premisleki v Oxfordu in v spin-off podjetjih. [108] [109]

Maja 2020 je bila med Univerzo in AstraZeneco PLC podpisana prvotno neprofitna licenčna pogodba z zagotovljeno milijardo odmerkov predvidene proizvodnje, Združeno kraljestvo si je pri tem rezerviralo dostop do začetnih 100 milijon odmerkov. Poleg tega so ZDA rezervirale 300 milijonov odmerkov, pa tudi pooblastilo za izvedbo poskusov III. faze v ZDA. Sodelovanju je bilo dodeljenih tudi 68 milijonov funt sterlingov s strani Združenega kraljestva in US$1,2bn od ameriške vlade za podporo razvoju cepiva. [110] Junija 2020 je ameriški Nacionalni inštitut za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) potrdil, da se bo tretja faza preskusov cepiva začela julija 2020. [111] 4. junija je AstraZeneca sporočila, da je program COVAX za pravičen dostop do cepiv, ki ga upravlja SZO in ga financirata CEPI in Gavi, plačal 750m USD za 300 milijonov odmerkov cepiva, ki se jih bo razdelilo državam z nizkimi dohodki ali nerazvitim državam. [112] [113]

Klinični preskusi[uredi | uredi kodo]

Julija 2020 se je AstraZeneca obrnila na IQVIA, da pospeši klinične preskuse, ki jih načrtujejo ali izvajajo v ZDA. [114] 31. avgusta je AstraZeneca sporočila, da je začela vpisovati odrasle v študijo pozne faze, ki jo financirajo ZDA, in sicer za preskus kasne faze z 30.000 osebami. [115]

Klinična preskušanja kandidata za cepivo so bila 8. septembra ustavljena po vsem svetu, saj je AstraZeneca raziskala morebitne neželene učinke, ki so se pojavili pri udeležencih preskušanja v Združenem kraljestvu. [116] [117] Preskusi so se nadaljevali 13. septembra, potem ko sta AstraZeneca in Oxford skupaj z britanskimi regulatorji ugotovili, da je to varno. [118] Kasneje so AstraZeneco kritizirali, ker pri dveh udeležencih preskušanja, ki sta eksperimentalno cepivo prejeli v Združenem kraljestvu, ni želela posredovati podrobnosti o potencialno resnih nevroloških neželenih učinkih. [119] Medtem ko so se preskusi nadaljevali v Združenem kraljestvu, Braziliji, Južni Afriki, na Japonskem [120] in v Indiji, so ZDA klinične preizkuse cepiva nadaljevale šele 23. oktobra. [121] To je bilo posledica ločene preiskave uprave za prehrano in zdravila, ki je obkrožala bolnikovo bolezen, ki je sprožila klinični zastoj, je povedal sekretar ameriškega ministrstva za zdravje in socialne zadeve (HHS) Alex Azar. [122]

Popolna objava vmesnih rezultatov štirih tekočih preskusov III. faze 8.decembra je regulatorjem in znanstvenikom omogočila, da so lahko začeli ocenjevati učinkovitost cepiva.[123] Decembrsko poročilo je pokazalo, da na 21. dan po drugem odmerku in po njem ni bilo hospitalizacij ali hudih primerov bolezni pri testiranih osebah, ki so prejele cepivo, v primerjavi z 10 primerih iz kontrolne skupine. Stopnja hudih neželenih dogodkov je bil uravnotežena med aktivno in nadzorno skupino, kar je pomenilo, da aktivno cepivo ni dalo vzroka za pomisleke glede varnosti nad ravnijo, ki je značilna za splošno populacijo. Poročali so enem primeru transverzalnega mielitisa14 dni po drugem odmerku, ki je morda bil povezan s cepljenjem; z neodvisni nevrološki odbor je bil mnenja, da je najbolj verjetna diagnoza, idiopatska demielinizacija kratkega segmenta hrbtenjače. Druga dva primera transverzalnega mielitisa, en v skupini, ki je prejemala cepivo, en v kontrolni skupini, nista bila povezana s cepljenjem.

Kasnejša analiza, objavljena 19. februarja 2021, je ugotovila pri preprečevanju simptomatskega COVID-19 učinkovitost 76,0%, ki nastopi v 22 dneh po prvem odmerku in ki se poveča na 81,3% z drugim odmerkom, prejetim 12 tednov ali več po prvem cepljenju. [24] Rezultati pa niso pokazali nobene zaščite pred asimptomatskim COVID-19 po enem samem odmerku. Rezultati 14 dni po pravočasnem dajanju drugega odmerka z različnimi, od preskusov odvisnimi časi po prvem odmerku, so pokazali 66,7-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomatske okužbe, skupina UK (ki je ocenjevala asimptomatske okužbe pri udeležencih) pa ni zanesljivo ugotovila preprečevanja asimptomatske okužbe. Učinkovitost je bila večja pri večjih intervalih med odmerki, največja, ko je bil drugi odmerek dan 12 tednov ali dlje po prvem, je bila približno 80%.

22. marca 2021 je AstraZeneca objavila začasne rezultate preskusa faze III, opravljenega v ZDA, ki je pokazal 79-odstotno učinkovitost pri preprečevanju simptomatskega COVID-19 in 100-odstotno učinkovitost pri preprečevanju hudih primerov bolezni in hospitalizacije. [124] Naslednji dan je Nacionalni inštitut za alergije in nalezljive bolezni (NIAID) objavil izjavo, v kateri ugovarja, da so se ti rezultati morda opirali na "zastarele informacije", ki so morda dale nepopoln pregled podatkov o učinkovitosti. [125] [126] [127] [128] Pozneje je AstraZeneca po nadaljnjem pregledu podatkov svojo trditev o učinkovitosti popravila na 76%. [129]

Študija učinkovitosti enkratnega odmerka[uredi | uredi kodo]

Študija o učinkovitosti prvega odmerka cepiv Pfizer-BioNTech ali Oxford-AstraZeneca COVID-19 proti hospitalizaciji, povezani s COVID-19 na Škotskem, je temeljila na nacionalni prospektivni kohortni študiji 5.4 milijonov ljudi. Med 8. decembrom 2020 in 15. februarjem 2021 je bilo v študiji cepljenih 1.137.775 udeležencev, od katerih je 490.000 dobilo cepivo Oxford – AstraZeneca. Prvi odmerek cepiva Oxford – AstraZeneca je bil povezan z 94-odstotnim učinkom cepljenja na možno hospitalizacijo zaradi COVID-19 v 28–34 dneh po cepljenju. Skupni rezultati (vsi cepljeni udeleženci, bodisi Pfizer – BioNTech ali Oxford – AstraZeneca) so pokazali pomemben učinek cepiva za preprečevanje hospitalizacije zaradi COVID-19, kar je bilo primerljivo z analizo, omejeno na testirane osebe, stare ≥ 80 let (81%). Večina udeležencev, starejših od 65 let, je prejela cepivo Oxford – AstraZeneca. [130]

Pršilo za nos[uredi | uredi kodo]

25. marca 2021 je Univerza v Oxfordu objavila začetek faze I za klinični preskus učinkovitosti metode intranazalnega razpršila. [131] [132]

Odobritve[uredi | uredi kodo]

Prva država, ki je izdala začasno ali nujno odobritev cepiva Oxford – AstraZeneca, je bilo Združeno kraljestvo. Regulativna agencija za zdravila in zdravstvene izdelke (MHRA) je začela pregled podatkov o učinkovitosti in varnosti 27. novembra 2020, [133] čemur je sledila odobritev za uporabo 30. decembra 2020, s tem je Oxford – AstraZeneca postalo drugo cepivo, ki so ga odobrili za uporabo v nacionalnem programu cepljenja. [134] BBC je poročal, da je prva oseba, ki je prejela cepivo izven okvira kliničnih preskusov, bila cepljena 4. januarja 2021. [32]

Evropska agencija za zdravila (EMA) je pregled cepiva začela 12. januarja 2021 in v sporočilu za javnost navedla, da lahko agencija izda priporočilo do 29. januarja, nato pa bo Evropska komisija v nekaj dneh odločila o pogojnem dovoljenju za promet. [135] 29. januarja 2021 je EMA priporočila izdajo pogojnega dovoljenja za promet z AZD1222 za osebe, stare 18 let ali več, [12] Evropska komisija pa je priporočilo sprejela še isti dan. [136] Pred odobritvijo po vsej EU je madžarski regulator, namesto da bi čakal na odobritev EMA, enostransko odobril cepivo,. [137]

30. januarja 2021 je vietnamsko ministrstvo za zdravje odobrilo cepivo AstraZeneca za uporabo kot prvo cepivo, odobreno v Vietnamu. [138] Od takrat so cepivo odobrile za nujno uporabo v svojih državah regulativni organih številnih držav, ki niso članice EU, med njimi Argentina, [139] Bangladeš, [140] Brazilija, [141] Dominikanska republika, [142] Salvador, [143] Indija, [144] [145] Malezija, [146] Mehika, [147] Nepal, [148] Pakistan, [149] Filipini, [150] Šrilanka, [151] in Tajvan [152] .

Južna Koreja je odobrila cepivo AstraZeneca 10. februarja 2021 kot prvo cepivo, odobreno za uporabo v tej državi. Regulator je priporočil, da se režim z dvema injekcijama uporablja pri vseh odraslih, tudi pri starejših, in opozoril, da je pri dajanju cepiva osebam, starejšim od 65 let, potrebna previdnost zaradi omejenih podatkov iz te demografske skupine v kliničnih preskušanjih. [153] [154] Istega dne je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) izdala začasne smernice in priporočila cepivo AstraZeneca za vse odrasle, njena strokovna svetovalna skupina strokovnjakov pa je preverila tudi uporabo v primeru različic, in prišla do zaključka, da ni razloga, zakaj je ne bi priporočili. [155]

Kasneje februarja so vlada in regulativni organi v Avstraliji (16. februarja 2021) in Kanadi (26. februarja 2021) izdali odobritev za začasno uporabo cepiva. [156]

Ustavitve uporabe[uredi | uredi kodo]

Južna Afrika[uredi | uredi kodo]

7. februarja 2021 je bilo uvajanje cepiva v Južni Afriki začasno ustavljeno. Raziskovalci z Univerze v Witwatersrandu so objavili začasne, neodvisne podatke, ki nakazujejo, da cepivo AstraZeneca zagotavlja minimalno zaščito pred blagimi ali zmernimi okužbami mladih. [157] [158] BBC je 8. februarja 2021 poročal, da je Katherine O'Brien, direktorica imunizacije pri SZO, menila, da je "dejansko verjetno", da bi lahko cepivo AstraZeneca imelo "pomemben vpliv" na različico Beta (linija B.1.351), zlasti pri preprečevanju resne bolezni in smrti. [159] V istem poročilu je bilo navedeno tudi, da je namestnik glavnega zdravnika za Anglijo Jonathan Van-Tam dejal, da študija Witwatersrand ni spremenila njegovega mnenja, da bo cepivo AstraZeneca "precej verjetno" vplivalo na hudo bolezen iz različice Beta. Južnoafriška vlada je nato zaustavila nadaljnjo rabo cepiva AstraZeneca. [94]

Cepljenje v Avstriji, 2021

Evropa[uredi | uredi kodo]

3. marca 2021 je Avstrija prekinila uporabo ene serije cepiva, potem ko sta dve osebi po cepljenju utrpeli krvne strdke, od katerih je ena umrla. [160] V isti seriji 1  milijon odmerkov so skupno ugotovili štiri primere krvnih strdkov. Čeprav ni bila dokazana vzročna povezava s cepljenjem, [161] več drugih držav, vključno z Dansko, Norveško, Islandijo, [162] Bolgarijo, [163] Irsko, [164] Italijo, Španijo, [165] Nemčijo, [166] Francijo, Nizozemsko [167] in Slovenijo [168] je v naslednjih dneh prav tako ustavilo uvedbo cepiva, medtem ko so čakale, da bo EMA zaključila varnostni pregled, ki so ga sprožili primeri. 

Aprila 2021 je EMA zaključila svoj varnostni pregled in ugotovila, da je treba neobičajne krvne strdke z nizko vsebnostjo trombocitov uvrstiti med zelo redke neželene učinke, hkrati pa je potrdila splošne koristi cepiva. [29] [169] [36] [37] Po tej objavi so države EU ponovno začele uporabljati cepivo, nekatere so se pri tem omejile na starejše ljudi z večjim tveganjem za hudo bolezen COVID-19. [34] [170]

11. marca 2021 je norveška vlada začasno ustavila uporabo cepiva in čakala na več informacij o možnih škodljivih učinkih. Nato je Norveški inštitut za javno zdravje 15. aprila vladi priporočil, da trajno ustavi cepljenje z zdravilom AstraZeneca zaradi "redkih, a hudih incidentov z nizkim številom trombocitov, krvnih strdkov in krvavitev," ker je na Norveškem, " tveganje za smrt po cepljenju s cepivom AstraZeneca večje kot tveganje za smrt zaradi bolezni, zlasti za mlajše ljudi. " [171] Hkrati je norveška vlada objavila svojo odločitev, da bo počakala na končno odločitev, in ustanovila strokovno skupino za širšo oceno varnosti cepiv AstraZeneca in Janssen. [172] [173] Strokovna komisija je 10. maja prav tako priporočila prekinitev uporabe obeh cepiv. [174] Končno je norveški premier 12. maja - dva meseca po prvotni ustavitvi - sporočil odločitev vlade, da cepivo AstraZeneca v celoti izbriše iz norveškega programa cepljenja proti korona virusu; ljudem, ki so prejeli prvi odmerek, bodo ponudili drugi odmerek druge vrste cepiva. [175] [176]

30. marca 2021 je nemško ministrstvo za zdravje objavilo, da bi morala biti uporaba cepiva pri ljudeh, starih 60 let in manj, predmet pogovora s pacientom, [177] in da naj bi mlajši bolniki še vedno dobili cepivo AstraZeneca, vendar le "po presoji zdravnikov in po individualni analizi tveganja in temeljiti razlagi".

Danska zdravstvena uprava je 14. aprila za nedoločen čas prekinila uporabo cepiva. [178] [179] [180] Danska zdravstvena uprava je dejala, da ima na voljo druga cepiva in da je treba za naslednje ciljne skupine, ki spadajo med prebivalstvo z manjšim tveganjem, "[pretehtati] uporabo glede na dejstvo, da je tveganje za hude škodljive učinke cepljenja z AstraZeneco sedaj znano, tudi če je absolutno tveganje majhno. "

Kanada[uredi | uredi kodo]

29. marca 2021 je kanadski nacionalni svetovalni odbor za imunizacijo (NACI) priporočil, da se za bolnike, mlajše od 55 let, začasno ustavi distribucija cepiva; Predsednica NACI Caroline Quach-Thanh je izjavila, da je tveganje za nastanek krvnih strdkov večje pri mlajših bolnikih in da mora NACI svoja priporočila "prilagoditi", ko bodo na voljo novi podatki. Večina kanadskih provinc je nato napovedala, da bo sledila tem navodilom. [181] [182] [183] Od 20. april 2021 (2021 -04-20) v Kanadi so bili potrjeni trije primeri strjevanja krvi, povezani s cepivom, pri več kot 700.000 odmerkih, ki so jih vcepili v državi. [184] [185] [186]

Od 18. aprila je več kanadskih provinc (Alberta, Britanska Kolumbija, Ontario in Saskatchewan) ob velikem tretjem valu virusa napovedalo, da se ne bodo držale priporočila NACI in in da bodo upravičenost do cepiva AstraZeneca razširile na prebivalce, stare 40 let,. Quebec je upravičenost razširil tudi na prebivalce, stare 45 let ali več. [187] [188] [189] Smernice NACI so priporočilo, ki na formalno odobritev cepiva (ki ga daje Health Canada) za vse odrasle nad 18 let ne vpliva; 14. aprila je sporočila, da so opozorila glede cepiva posodobljena v okviru tekočega pregleda, vendar je "potencialno tveganje za te dogodke zelo redko in koristi cepiva pri zaščiti pred COVID-19 odtehtajo potencialna tveganja. " [190]

23. aprila je NACI, sklicujoč se na trenutno stanje zalog cepiv na osnovi mRNA in na nove podatke, izdal priporočilo, da se lahko cepivo ponudi pacientom, starim 30 let, če koristi odtehtajo tveganje, pacient pa "ne želi čakati na cepivo mRNA ". [191]

Z začetkom 11. maja je več provinc napovedalo, da bodo ponovno opustile uporabo cepiva AstraZeneca, navajajo pa bodisi težave z oskrbo bodisi tveganje za strjevanje krvi. Nekatere province so izjavile, da načrtujejo uporabo cepiva AstraZeneca samo za druge odmerke, NACI pa preiskuje tudi učinkovitost režima mešanih odmerkov z drugim cepivom. [192] [193] [194]

Indonezija[uredi | uredi kodo]

Sredi marca je Indonezija ustavila uvedbo cepiva in počakala na dodatne varnostne smernice Svetovne zdravstvene organizacije, [195] nato pa je 19. marca ponovno začela uporabljati cepivo. [196]

Avstralija[uredi | uredi kodo]

Avstralija je 17. junija 2021 pregledala svoja priporočila za uvedbo cepiva za osebe, mlajše od 60 let, in priporočila, da se cepivo Pfizer Comirnaty uporablja namesto tega, kadar ljudje, mlajši od 60 let, še niso prejeli prvega odmerka zdravila AstraZeneca COVID-19 cepivo. Cepivo AstraZeneca COVID-19 se še vedno lahko uporablja pri odraslih, mlajših od 60 let, kjer bodo koristi verjetno odtehtale tveganje za posameznika in se bo oseba po posvetovanju z zdravnikom odločila na podlagi razumevanja tveganj in koristi. strokovno. [197]

Malezija[uredi | uredi kodo]

Po prvotni odobritvi uporabe cepiva AstraZeneca so malezijski zdravstveni organi zaradi zaskrbljenosti javnosti glede njegove varnosti odstranili cepivo iz državnega programa cepljenja v državi. [198] Cepiva AstraZeneca bodo distribuirana v določenih cepilnih centrih, javnost pa se lahko za cepivo registrira prostovoljno. Vseh 268.800 odmerkov začetne serije cepiva je bilo v celoti rezerviranih v treh urah in pol po registraciji, na voljo za prebivalce države Selangor in zveznega ozemlja Kuala Lumpur. [199] Druga serija z 1.261.000 odmerki je bila ponujena prebivalcem zveznih držav Selangor, Penang, Johore, Sarawak in zveznega ozemlja Kuala Lumpur. Skupno 29.183 odmerkov je bilo rezerviranih za predhodno prijavljene registracijske zavezance, 275.208 odmerkov pa so starejši občani prevzeli v milostnem 3-dnevnem obdobju. Preostalih 956.609 odmerkov so nato ponudili tistim, ki so stari 18 let ali več, in jih v celoti rezervirali v eni uri. [200]

Varnostni pregled[uredi | uredi kodo]

Evropska agencija za zdravila (EMA) je 11. marca 2021 izjavila, da nič ne kaže, da je cepljenje vzrok za opažene težave s strjevanjem, ki niso bile navedene kot neželeni učinki cepiva. [160] [201] Takrat po podatkih EMA število trombemboličnih dogodkov pri cepljenih ljudeh ni bilo večje od tistega, opaženega pri splošni populaciji. Od 11. marec 2021 (2021 -03-11) , Med skoraj petimi so poročali o 30 primerih trombemboličnih dogodkov milijonov ljudi cepljenih v evropskem gospodarskem prostoru. Tudi britanska MHRA je navedla, da je po več kot 11 milijon uporabljenih odmerkov ni bilo potrjeno, da je cepivo povzročilo prijavljene krvne strdke in da cepljenja ne bodo ustavili. [202] SZO je 12. marca 2021 izjavila, da vzročna zveza ni bila dokazana in da je treba s cepljenjem nadaljevati. [203] AstraZeneca je 14. marca 2021 potrdila, da je po pregledu 17 milijonov ljudi, ki so bili cepljeni s cepivom, v nobeni državi ni bilo dokazov o povečanem tveganju za nastanek krvnih strdkov. [204] Družba je poročala, da je z datumom 8. marca 2021 v celotni EU in Združenem kraljestvu bilo med tistimi, ki so prejeli cepivo, zabeleženih 15 dogodkov globoke venske tromboze in 22 dogodkov pljučne embolije, kar je veliko manj, kot bi bilo pričakovati, če bi se v splošni populaciji te velikosti pojavilo naravno.

Nemški inštitut Paul-Ehrlich (PEI) je 15. marca 2021 sporočil, da ob 1.6 milijon cepljenj, prišlo do sedem primerov tromboze možganskih ven v povezavi s pomanjkanjem krvnih ploščic. [205] Po podatkih PEI je bilo število primerov cerebralne venske tromboze po cepljenju statistično značilno večje od števila primerov, ki bi se pojavili v splošni populaciji v podobnem časovnem obdobju. Ta poročila so PEI spodbudila, da je priporočila začasno prekinitev cepljenja, dokler EMA ne zaključi pregleda primerov. [206]

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je 17. marca objavila izjavo v zvezi z varnostnimi signali cepiva AstraZeneca COVID-19; še vedno meni, da koristi cepiva odtehtajo njegova morebitna tveganja, in dalje priporoča nadaljevanje cepljenja. [207] 18. marca je EMA sporočila, da je pri približno 20 milijonih ljudi, ki so prejeli cepivo, splošna stopnja strjevanja krvi bila normalna, vendar da je odkritih sedem primerov razsejane intravaskularne koagulacije in osemnajst primerov cerebralne venske sinusne tromboze. [208] Vzročna povezava s cepivom ni bila dokazana, vendar je EMA dejala, da bo izvedla nadaljnjo analizo in priporočila, da se osebe, upravičene do cepiva, obvesti, da možnost, da lahko povzroči redke težave s strjevanjem, ni bila ovržena. EMA je potrdila, da so koristi cepiva večje od tveganj. EMA je 25. marca objavila posodobljene informacije o izdelkih. [209] [27] [210]

Po podatkih agencije EMA se v EU vsak mesec zgodi 100.000 primerov krvnih strdkov in tveganje za nastanek krvnih strdkov pri cepljeni populaciji ni statistično večje. EMA je ugotovila, da COVID-19 sam povzroča večje tveganje za nastanek krvnih strdkov, zato bi cepivo zmanjšalo tveganje za nastanek krvnih strdkov, tudi če bi bila potrjena vzročna zveza 15 primerov. [211] Italija je po izjavi EMA ponovno začela s cepljenjem,[212] večina preostalih evropskih držav pa je tudi kmalu zatem začela cepljenje s cepivom AstraZeneca. [213] Da bi javnost prepričali o varnosti cepiva, sta se britanski in francoski premier Boris Johnson in Jean Castex kmalu po ponovnem zagonu kampanj cepljenja proti AstraZeneci v EU z njimi cepila v živo pred mediji. [214]

13. aprila 2021 je EMA izdala svoje neposredno zdravstveno sporočilo (DHPC) o cepivu. [215] DHPC je navedel, da je vzročna zveza med cepivom in krvnimi strdki (trombozo) v kombinaciji z nizko vsebnostjo trombocitov (trombocitopenija) verjetna, kar je opredelil kot zelo redek neželeni učinek cepiva. Po navedbah EMA se ti zelo redki neželeni dogodki pojavijo pri približno 1 od 100.000 cepljenih. [26]

Nadaljnji razvoj[uredi | uredi kodo]

Učinkovitost proti različicam[uredi | uredi kodo]

Študija, ki so jo aprila 2021 objavili raziskovalci iz konzorcija COVID-19 Genomics United Kingdom, projekta AMPHEUS in preskusne skupine za cepivo COVID-19 v Oxfordu, je pokazala, da je cepivo Oxford – AstraZeneca pokazalo nekoliko zmanjšano učinkovitost proti okužbi z različico Alpha (linija B .1.1.7), z absolutno 70,4-odstotno učinkovitostjo proti alfi v primerjavi z 81,5% v primerjavi z drugimi različicami. [216] Kljub temu so raziskovalci ugotovili, da je cepivo še naprej učinkovito preprečevalo simptomatsko okužbo s to različico in da so simptomatsko okuženi posamezniki običajno imeli krajše trajanje simptomov in manj virusne obremenitve, s čimer so zmanjšali tveganje za prenos. [217] Po identifikaciji pomembnih zaskrbljujočih različic se je pojavila zaskrbljenost, da bi mutacija E484K, ki je prisotna v različicah beta in gama (rodu B.1.351 in P.1), lahko preprečila zaščito, ki jo daje cepivo. [218] Februarja 2021 si je sodelovanje prizadevalo za prilagoditev cepiva s ciljem na teh različicah; [219] pričakuje se, da bo modificirano cepivo na voljo "čez nekaj mesecev" kot "spodbujevalec" za ljudi, ki so že dobili oba odmerka originalnega cepiva. [220]

Družba in kultura[uredi | uredi kodo]

Sodelovanje med univerzo Oxford in AstraZeneco je bilo prikazano kot možnost dobiti cepivo brez zahtevnih zahtev za shranjevanje. [221] Niz dogodkov v AstraZeneci, vključno z zgrešenimi komunikacijami, težavami z oskrbo, poročili o škodljivih učinkih, prekinitvami nacionalnega uvajanja in politiko, vključno z odmevnim sporom med Evropsko komisijo in AstraZeneco COVID-19, pomeni katastrofo v odnosih z javnostjo, [222]po mnenju enega akademika je to vzrok za povečano nasprotovanje cepljenju .

Cepivo ostaja ključna sestavina programa COVAX (COVID-19 Vaccines Global Access); [221] WHO, EMA in MHRA še naprej trdijo, da koristi cepiva odtehtajo morebitne neželene učinke. [223]

Denarni vidiki[uredi | uredi kodo]

V začetku leta 2021 je Urad za preiskovalno novinarstvo ugotovil, da je Južna Afrika plačala v primerjavi z EU dvakratno, Uganda pa trikratno ceno. [224] [225]

Raziskave[uredi | uredi kodo]

Od 2021 si razvojna skupina AZD1222 prizadeva prilagoditi cepivo, da bo bolj učinkovito glede na novejše različice SARS-CoV-2; preoblikovanje cepiva je razmeroma hiter postopek, v katerem se prilagodi gensko zaporedje konične beljakovine. Preden bo prilagojeno cepivo na voljo jeseni, bo prav tako treba prilagoditi proizvodnjo in opraviti manj obsežen preskus. preskušanje. .[226]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 "COVID-19 Vaccine AstraZeneca PI". Therapeutic Goods Administration (TGA).
  2. 2,0 2,1 "COVID-19 Vaccine AstraZeneca". Therapeutic Goods Administration (TGA). 16 February 2021. Pridobljeno dne 16 February 2021.
  3. 3,0 3,1 "Vaxzevria (previously COVID-19 Vaccine AstraZeneca) EPAR". European Medicines Agency (EMA). Text was copied from this source which is © European Medicines Agency. Reproduction is authorized provided the source is acknowledged.
  4. 4,0 4,1 "AstraZeneca / Covishield COVID-19 vaccine: What you should know". Health Canada. 26 February 2021. Pridobljeno dne 26 March 2021.
  5. "Already produced 40–50 million dosages of Covishield vaccine, says Serum Institute". The Hindu. 28 December 2020.
  6. 6,0 6,1 "AZD1222 vaccine met primary efficacy endpoint in preventing COVID-19" (Sporočilo za javnost). AstraZeneca. 23 November 2020. Pridobljeno dne 5 January 2021.
  7. 7,0 7,1 "AstraZeneca COVID-19 Vaccine (AZD1222)" (PDF). AstraZeneca. 27 January 2021.
  8. "AstraZeneca and Oxford University announce landmark agreement for COVID-19 vaccine". AstraZeneca (Sporočilo za javnost). 30 April 2020. Pridobljeno dne 13 January 2021.
  9. 9,0 9,1 "Information for Healthcare Professionals on COVID-19 Vaccine AstraZeneca". Medicines and Healthcare products Regulatory Agency (MHRA). 30 December 2020. Pridobljeno dne 4 January 2021.
  10. 10,0 10,1 "Regulatory Decision Summary – AstraZeneca COVID-19 Vaccine". Health Canada. 26 February 2021. Pridobljeno dne 26 February 2021.
  11. "AstraZeneca COVID-19 Vaccine monograph" (PDF). AstraZeneca. 26 February 2021.
  12. 12,0 12,1 "EMA recommends COVID-19 Vaccine AstraZeneca for authorisation in the EU" (Sporočilo za javnost). 29 January 2021. Pridobljeno dne 29 January 2021.
  13. "European Commission authorises third safe and effective vaccine against COVID-19". European Commission (Sporočilo za javnost). Pridobljeno dne 29 January 2021.
  14. "Conditions of Authorisation for COVID-19 Vaccine AstraZeneca". Medicines and Healthcare products Regulatory Agency (MHRA). 30 December 2020. Pridobljeno dne 4 January 2021.
  15. "아스트라제네카社 코로나19 백신 품목허가" [AstraZeneca's Corona 19 vaccine product license]. 식품의약품안전처 (korejščina). 식품의약품안전처. 10 February 2021. Pridobljeno dne 10 February 2021.
  16. "Anvisa aprova registro definitivo da vacina de Oxford no Brasil" [Anvisa approves definitive registration of Oxford vaccine in Brazil]. G1 (portugalščina). 12 March 2021. Pridobljeno dne 20 March 2021.
  17. "Covishield and Covaxin: What we know about India's Covid-19 vaccines". BBC News. 4 March 2021. Pridobljeno dne 8 March 2021.
  18. "AstraZeneca vaccine renamed 'Vaxzevria'". The Brussels Times. 30 March 2021. Pridobljeno dne 2021-04-06.
  19. "The world's hopes for a coronavirus vaccine may run in these health care workers' veins". São Paulo: CNN. 27 July 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3 August 2020. Pridobljeno dne 3 August 2020.
  20. "Investigating a Vaccine Against COVID-19". ClinicalTrials.gov (Registry). United States National Library of Medicine. 26 May 2020. NCT04400838. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11 October 2020. Pridobljeno dne 14 July 2020.
  21. "A Phase 2/3 study to determine the efficacy, safety and immunogenicity of the candidate Coronavirus Disease (COVID-19) vaccine ChAdOx1 nCoV-19". EU Clinical Trials Register (Registry). European Union. 21 April 2020. EudraCT 2020-001228-32. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5 October 2020. Pridobljeno dne 3 August 2020.
  22. O'Reilly P (May 2020). "A Phase III study to investigate a vaccine against COVID-19" (Registry). doi:10.1186/ISRCTN89951424. ISRCTN89951424. Navedi journal zahteva |journal= (pomoč)
  23. 23,0 23,1 Engl, Public Health. "Vaccines highly effective against B.1.617.2 variant after 2 doses". GOV.UK (angleščina). Pridobljeno dne 2021-06-04.
  24. 24,0 24,1 24,2 Voysey M, Costa Clemens SA, Madhi SA, Weckx LY, Folegatti PM, Aley PK, et al. (February 2021). "Single-dose administration and the influence of the timing of the booster dose on immunogenicity and efficacy of ChAdOx1 nCoV-19 (AZD1222) vaccine: a pooled analysis of four randomised trials". Lancet. 397 (10277): 881–891. doi:10.1016/S0140-6736(21)00432-3. PMC 7894131. PMID 33617777 Preveri |pmid= vrednost (pomoč).
  25. 25,0 25,1 "Coronavirus Vaccine : Summary of Yellow Card reporting" (PDF).
  26. 26,0 26,1 26,2 "AstraZeneca's COVID-19 vaccine: benefits and risks in context" (Sporočilo za javnost). 23 April 2021. Pridobljeno dne 23 April 2021. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :17 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  27. 27,0 27,1 "Annex 1: Summary of Product Characteristics" (PDF). European Medicines Agency (EMA). Pridobljeno dne 29 March 2021. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani EMA20210325ANNEX so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  28. 28,0 28,1 28,2 28,3 "Vaxzevria (previously COVID-19 Vaccine AstraZeneca)". European Medicines Agency.
  29. 29,0 29,1 "AstraZeneca's COVID-19 vaccine: EMA finds possible link to very rare cases of unusual blood clots with low platelets" (Sporočilo za javnost). 7 April 2021. Pridobljeno dne 9 April 2021. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani EMA PR 20210407 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  30. "Covid-19: Oxford-AstraZeneca coronavirus vaccine approved for use in UK". BBC News Online. 30 December 2020. Pridobljeno dne 30 December 2020.
  31. "Second COVID-19 vaccine authorised by medicines regulator" (Sporočilo za javnost). 30 December 2020. Pridobljeno dne 6 March 2021.
  32. 32,0 32,1 "Covid: Brian Pinker, 82, first to get Oxford-AstraZeneca vaccine". BBC News Online. 4 January 2021. Pridobljeno dne 4 January 2021.
  33. "Coronavirus disease (COVID-19): Vaccines". World Health Organization (WHO). Pridobljeno dne 6 March 2021.
  34. 34,0 34,1 "Spain, Belgium and Italy restrict AstraZeneca Covid vaccine to older people". The Guardian. 8 April 2021. Pridobljeno dne 2021-04-11. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani sbig so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  35. Interim recommendations for use of the ChAdOx1-S (recombinant) vaccine against COVID-19 (AstraZeneca COVID-19 vaccine AZD1222, SII Covishield, SK Bioscience) — Interim guidance (PDF) (Report). World Health Organisation (WHO). 21 April 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 23 April 2021. Pridobljeno dne 23 April 2021.
  36. 36,0 36,1 "COVID-19 vaccine safety update Vaxzevria" (PDF). European Medicines Agency (EMA). 29 March 2021. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :15 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  37. 37,0 37,1 "COVID-19 vaccine safety update Vaxzevria" (PDF). European Medicines Agency (EMA). 11 May 2021. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani EMA safety update so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  38. Arashkia A, Jalilvand S, Mohajel N, Afchangi A, Azadmanesh K, Salehi-Vaziri M, et al. (October 2020). "Severe acute respiratory syndrome-coronavirus-2 spike (S) protein based vaccine candidates: State of the art and future prospects". Reviews in Medical Virology. 31 (3): e2183. doi:10.1002/rmv.2183. PMC 7646037. PMID 33594794 Preveri |pmid= vrednost (pomoč).
  39. Watanabe Y, Mendonça L, Allen ER, Howe A, Lee M, Allen JD, et al. (January 2021). "Native-like SARS-CoV-2 spike glycoprotein expressed by ChAdOx1 nCoV-19/AZD1222 vaccine". bioRxiv: 2021.01.15.426463. doi:10.1101/2021.01.15.426463. PMC 7836103. PMID 33501433 Preveri |pmid= vrednost (pomoč).
  40. Dicks MD, et al. (2012). "A novel chimpanzee adenovirus vector with low human seroprevalence: improved systems for vector derivation and comparative immunogenicity". PLOS ONE. 7 (7): e40385. Bibcode:2012PLoSO...740385D. doi:10.1371/journal.pone.0040385. PMC 3396660. PMID 22808149.
  41. Wang H, Yang P, Liu K, Guo F, Zhang Y, Zhang G, Jiang C (February 2008). "SARS coronavirus entry into host cells through a novel clathrin- and caveolae-independent endocytic pathway". Cell Research. 18 (2): 290–301. doi:10.1038/cr.2008.15. PMC 7091891. PMID 18227861.
  42. "Why the AstraZeneca-Oxford Covid-19 vaccine is different". Vox. 23 November 2020. Pridobljeno dne 26 November 2020.
  43. "A European Official Reveals a Secret: The U.S. Is Paying More for Coronavirus Vaccines". The New York Times. 18 December 2020. Pridobljeno dne 19 December 2020.
  44. 44,0 44,1 Baraniuk, Chris (February 2021). "Covid-19: Kako uspešna je uvedba cepiva v Združenem kraljestvu - zaenkrat". BMJ. 372: n421. doi:10.1136/bmj.n421. ISSN 1756-1833. PMID 33602672 Preveri |pmid= vrednost (pomoč). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani UKsupply1 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  45. 45,0 45,1 "AstraZeneca signed up to deliver U.K. shots first. Now it aims to supply COVID-19 vaccine worldwide: report". FiercePharma. Pridobljeno dne 30 March 2021.
  46. 46,0 46,1 Kirkpatrick, David D. (21 May 2020). "$1.2 milijard za proizvajalca zdravil za razvoj cepiva proti corona virusu". The New York Times. ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 30 March 2021. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani USsupplyNYT so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  47. 47,0 47,1 So AD, Woo J (December 2020). "Reserving coronavirus disease 2019 vaccines for global access: cross sectional analysis". BMJ. 371: m4750. doi:10.1136/bmj.m4750. PMC 7735431. PMID 33323376 Preveri |pmid= vrednost (pomoč).
  48. "Egipt podpisal dogovor za cepivo proti COVID-19 Unverze v Oxfordu". EgyptToday. 22 June 2020. Pridobljeno dne 30 March 2021.
  49. "AstraZeneca bo poizvedla 120m doz cepiva proti COVID-19 za Japonsko". Nikkei Asia. Pridobljeno dne 30 March 2021.
  50. "Avstralija podpisala pogodbo za cepivo AstraZeneca Covid-19". www.pharmaceutical-technology.com. Pridobljeno dne 30 March 2021.
  51. 51,0 51,1 "Covid-19: Francija, Italija, Nemčija in Nizozemska podpisale sporazum o cepivu za Evropo". France 24. 13 June 2020. Pridobljeno dne 15 June 2020. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani EUsupply1 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  52. 52,0 52,1 "AstraZeneca agrees to supply Europe with 400 mil doses of COVID-19 vaccine". Japan Today. Pridobljeno dne 15 June 2020.
  53. "AstraZeneca to supply Europe with Covid-19 vaccine". MarketWatch. Pridobljeno dne 15 June 2020.
  54. "Coronavirus: the Commission signs first contract with AstraZeneca". European Commission. Pridobljeno dne 2021-04-11.
  55. "With no successful vaccine candidates yet, Canada signs deal to secure 20M more COVID-19 vaccine doses". CBC News. 25 September 2020.
  56. Health Canada (2 October 2020). "Health Canada begins first authorization review of a COVID-19 vaccine submission". gcnws. Pridobljeno dne 30 December 2020.
  57. "Swiss sign next vaccine agreement with AstraZeneca". SWI swissinfo.ch. Pridobljeno dne 16 October 2020.
  58. "COVID-19 vaccine: Swiss federal government signs agreement with AstraZeneca". admin.ch. Pridobljeno dne 16 October 2020.
  59. 59,0 59,1 "Dhaka to have 330 vaccination points". The Daily Star. 18 January 2021. Pridobljeno dne 25 January 2021.
  60. 60,0 60,1 "เรื่องน่ารู้ของวัคซีนโควิด-19 ที่ไทยสั่งซื้อ" [COVID-19: Progress of the Thai Vaccine Purchased from AstraZeneca]. BBC ไทย (tajščina). Pridobljeno dne 5 January 2021.
  61. 61,0 61,1 "Philippines, AstraZeneca Sign Deal for 2.6 Million Doses". Bloomberg. 27 November 2020.
  62. 62,0 62,1 "Korea signs agreement with AstraZeneca for COVID vaccine". The Korea Times. 30 November 2020.
  63. 63,0 63,1 "SA will get 1 million doses of Covid-19 vaccine from India this month". News24.com. 7 January 2021. Pridobljeno dne 7 January 2021.
  64. "AstraZeneca to begin making vaccine". BBC News Online. 5 June 2020. Pridobljeno dne 1 July 2020.
  65. "Mystery of UK's vaccine contract with AstraZeneca revealed".
  66. "U.S. to Invest $1.2 Billion to Secure Potential Coronavirus Vaccine From AstraZeneca, Oxford University". The Wall Street Journal. 21 May 2020. Pridobljeno dne 6 August 2020.
  67. "AstraZeneca set to start making 400 million COVID-19 vaccines for Latam early in 2021". Reuters. Pridobljeno dne 17 January 2021.
  68. "AstraZeneca, Emergent BioSolutions sign $87M deal to produce U.S. supply of COVID-19 vaccine". FiercePharma. Pridobljeno dne 12 June 2020.
  69. "AstraZeneca taps Catalent for COVID-19 vaccine finishing, packaging at Italian plant". FiercePharma. Pridobljeno dne 16 June 2020.
  70. "AstraZeneca & Serum Institute of India sign licensing deal for 1 billion doses of Oxford vaccine". The Economic Times. 4 June 2020.
  71. "Covid-19 vaccine: Serum Institute signs up for 100 million doses of vaccines for India, low and middle-income countries". The Financial Express. 7 August 2020.
  72. "What is the dispute between the EU and AstraZeneca over Covid jabs?". ITV News. 26 January 2021. Pridobljeno dne 27 January 2021.
  73. "Another Fine Mess — The EU's Vaccine (Mis)management". www.nationalreview.com. 11 February 2021. Pridobljeno dne 21 March 2021.
  74. "How Europe fell behind on vaccines". Polico. 27 January 2021. Pridobljeno dne 21 March 2021.
  75. "COVID: Bangladesh faces vaccine shortage as India halts exports". Deutsche Welle. 14 April 2021. Pridobljeno dne 21 April 2021.
  76. "Bangladesh's Covid-19 vaccine stock to run out in one month". Dhaka Tribune. 17 April 2021. Pridobljeno dne 21 April 2021.
  77. "Experts Views: Can we administer different vaccine for 2nd dose?". The Daily Star. 2021-05-03. Pridobljeno dne 2021-05-07.
  78. "Russia has proposed manufacturing its Covid-19 vaccine in Bangladesh: Momen". The Daily Star. 20 April 2021. Pridobljeno dne 21 April 2021.
  79. "ทำความรู้จัก ออกซ์ฟอร์ด-แอสทราเซเนกา วัคซีนที่ไทยเลือก". มติชนออนไลน์ (tajščina). 2 January 2021. Pridobljeno dne 5 January 2021.
  80. "ครม.ไฟเขียวงบซื้อวัคซีนโควิดเพิ่ม35ล้านโดส ฉีดให้คนไทย66ล้าน". โพสต์ทูเดย์ (tajščina). Pridobljeno dne 5 January 2021.
  81. "ข่าวดี ไทยเริ่มผลิตวัคซีน 'โควิด-19' ในประเทศ รอบที่ 2 แล้ว". ไทยรัฐออนไลน์. 3 January 2021.
  82. "สธ. แจง AstraZeneca เป็นผู้คัดเลือก Siam Bioscience ผลิตวัคซีนราคาทุน ขายถูกสุดในตลาด โต้ธนาธร ไม่ได้แทงม้าตัวเดียว". The Standard. 19 January 2021.
  83. "ข่าวดี! ไทยจองซื้อวัคซีนโควิด-19 แอสตราเซเนกา "ราคาต้นทุน"" (tajščina). hfocus.org. 23 November 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 November 2020.
  84. "วัคซีนโควิด: แอสตร้าเซเนก้าชี้แจงเหตุผลเลือกสยามไบโอไซเอนซ์เป็นผู้ผลิต". BBC News ไทย. 26 January 2021.
  85. "โควิด-19: ทำไมรัฐบาลเลือก สยามไบโอไซเอนซ์ ผลิตวัคซีนเพื่อคนไทยและเพื่อนบ้าน". BBC News ไทย. 15 January 2021.
  86. "AstraZeneca vaccine approved, 50,000 doses due in February". Bangkok Post. 21 January 2021.
  87. "FDA approves AstraZeneca". Bangkok Post. 22 January 2021.
  88. "นายกฯ สำนึกในพระมหากรุณาธิคุณ ร.10 ทรงให้ "สยามไบโอไซเอนซ์" รองรับวัคซีนโควิด-19". BBC ไทย (tajščina). 27 November 2020. Pridobljeno dne 5 January 2021.
  89. "35m more shots to be bought in 2021". Bangkok Post. 5 January 2021.
  90. "Over 200 firms to ink deal for more COVID vaccines with gov't, AstraZeneca". Philippine Daily Inquirer. 11 January 2021.
  91. "South Korea reaches deal to buy AstraZeneca's COVID-19 vaccine candidate: media". Reuters. 3 December 2020. Pridobljeno dne 5 January 2021.
  92. "S.Korea reviews AstraZeneca COVID-19 vaccine, expands ban on gatherings". Reuters. 4 January 2021. Pridobljeno dne 5 January 2021.
  93. "Korea signs agreement with AstraZeneca for COVID vaccine". The Korea Times. 30 November 2020. Pridobljeno dne 30 January 2021.
  94. 94,0 94,1 "South Africa sells AstraZeneca COVID-19 vaccines to other African countries". Reuters. 21 March 2021. Pridobljeno dne 23 March 2021. Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani reutersSA20210321 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  95. "South Africa gets rid of 1 million AstraZeneca vaccine doses, but why?". RFI. 22 March 2021. Pridobljeno dne 23 March 2021.
  96. Agencies (22 January 2021). "Covid: Oxford/AstraZeneca vaccine delivery to EU to be cut by 60%". The Guardian. Pridobljeno dne 23 January 2021.
  97. "Pascal Soriot: "There are a lot of emotions on vaccines in EU. But it's complicated"". la Repubblica (italijanščina). 26 January 2021. Pridobljeno dne 27 January 2021.
  98. "Why has AstraZeneca reduced promised vaccine supply to EU and is UK affected?". The Guardian. 26 January 2021. Pridobljeno dne 27 January 2021.
  99. "EU tightens vaccine export rules, creates post-Brexit outcry". 30 January 2021.
  100. "Ghana receives first historic shipment of COVID-19 vaccinations from international COVAX facility". UN News. 24 February 2021. Pridobljeno dne 24 February 2021.
  101. "The Backstory: Vaccitech and its role in co-inventing the Oxford COVID-19 vaccine". Oxford Sciences Innovation. 23 November 2020. Pridobljeno dne 25 March 2021.
  102. "Oxford team to begin novel coronavirus vaccine research". University of Oxford. 7 February 2020. Pridobljeno dne 28 November 2020.
  103. "COVID-19 Oxford Vaccine Trial". COVID-19 Oxford Vaccine Trial. Pridobljeno dne 11 April 2020.
  104. "Oxford team to begin novel coronavirus vaccine research". University of Oxford. Pridobljeno dne 2 January 2021.
  105. "Covid Vaccine Front-Runner Is Months Ahead of Her Competition". Bloomberg Businessweek. 15 July 2020.
  106. "Bill Gates, the Virus and the Quest to Vaccinate the World". The New York Times. 23 November 2020.
  107. "They Pledged to Donate Rights to Their COVID Vaccine, Then Sold Them to Pharma". Kaiser Health News. 25 August 2020. Pridobljeno dne 28 January 2021.
  108. "Oxford Developed Covid Vaccine, Then Scholars Clashed Over Money". The Wall Street Journal. 21 October 2020.
  109. "Oxford Developed Covid Vaccine, Then Scholars Clashed Over Money". MSN.
  110. "U.S. gives AstraZeneca $1.2 billion to fund Oxford University coronavirus vaccine — America would get 300 million doses beginning in October". MarketWatch. Pridobljeno dne 30 March 2021.
  111. "Final testing stage for potential coronavirus vaccine set to begin in July". The Hill. 10 June 2020. Pridobljeno dne 11 June 2020.
  112. "AstraZeneca takes next steps towards broad and equitable access to Oxford University's COVID-19 vaccine". www.astrazeneca.com. Pridobljeno dne 30 March 2021.
  113. "Oxford University's COVID-19 vaccine: next steps towards broad and equitable global access". University of Oxford. Pridobljeno dne 30 March 2021.
  114. "AZN, IQV Team Up To Accelerate COVID-19 Vaccine Work, RIGL's ITP Drug Repurposed, IMV On Watch". RTTNews. Pridobljeno dne 15 July 2020.
  115. "Phase 3 Clinical Testing in the US of AstraZeneca COVID-19 Vaccine Candidate Begins". National Institutes of Health (NIH). 30 August 2020. Pridobljeno dne 1 September 2020.
  116. "AstraZeneca Covid-19 vaccine study is put on hold". Stat. 8 September 2020. Pridobljeno dne 10 September 2020.
  117. "AstraZeneca Pauses Vaccine Trial for Safety Review". The New York Times. 8 September 2020. ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 10 September 2020.
  118. "AstraZeneca Covid-19 Vaccine Trials Resume in U.K." The Wall Street Journal. 13 September 2020. Pridobljeno dne 13 September 2020.
  119. "AstraZeneca, Under Fire for Vaccine Safety, Releases Trial Blueprints". The New York Times. 19 September 2020. ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 22 September 2020.
  120. "AstraZeneca resumes vaccine trial in talks with US". Japan Today. 3 October 2020.
  121. "FDA authorises restart of the COVID-19 AZD1222 vaccine US Phase III trial" (Sporočilo za javnost). Pridobljeno dne 1 December 2020.
  122. "U.S. health secretary says AstraZeneca trial in United States remains on hold: CNBC". Reuters. 23 September 2020. Pridobljeno dne 24 September 2020.
  123. Voysey M, Clemens SA, Madhi SA, Weckx LY, Folegatti PM, Aley PK, et al. (January 2021). "Safety and efficacy of the ChAdOx1 nCoV-19 vaccine (AZD1222) against SARS-CoV-2: an interim analysis of four randomised controlled trials in Brazil, South Africa, and the UK". Lancet. 397 (10269): 99–111. doi:10.1016/S0140-6736(20)32661-1. PMC 7723445. PMID 33306989 Preveri |pmid= vrednost (pomoč).
  124. "AZD1222 US Phase III trial met primary efficacy endpoint in preventing COVID-19 at interim analysis". www.astrazeneca.com. Pridobljeno dne 23 March 2021.
  125. "AstraZeneca Vaccine Trial Results Are Questioned by U.S. Health Officials". The New York Times. 22 March 2021. ISSN 0362-4331. Pridobljeno dne 23 March 2021.
  126. "NIAID Statement on AstraZeneca Vaccine". National Institutes of Health (NIH). 23 March 2021. Pridobljeno dne 23 March 2021.
  127. "AstraZeneca may have used 'outdated information' on vaccine". Stat. 23 March 2021. Pridobljeno dne 23 March 2021.
  128. "Mishaps, miscommunications overshadow AstraZeneca's Covid vaccine". Stat. 23 March 2021. Pridobljeno dne 23 March 2021.
  129. "New AstraZeneca analysis confirms efficacy of its Covid-19 vaccine". Stat. 25 March 2021. Pridobljeno dne 25 March 2021.
  130. Vasileiou E, Simpson CR, Shi T, Kerr S, Agrawal U, Akbari A, et al. (April 2021). "Interim findings from first-dose mass COVID-19 vaccination roll-out and COVID-19 hospital admissions in Scotland: a national prospective cohort study". Lancet. 397 (10285): 1646–1657. doi:10.1016/S0140-6736(21)00677-2. PMC 8064669 Preveri |pmc=vrednost (pomoč). PMID 33901420 Preveri |pmid= vrednost (pomoč).
  131. "University of Oxford to study nasal administration of COVID-19 vaccine". University of Oxford - Wikipedia. 2021-03-25. Pridobljeno dne 2021-05-21.
  132. "A Study of Intranasal ChAdOx1 nCOV-19". United States National Library of Medicine. 25 March 2021. NCT04816019. Pridobljeno dne 21 May 2021. Navedi journal zahteva |journal= (pomoč)
  133. "Government asks regulator to approve supply of Oxford/AstraZeneca vaccine". Government of the United Kingdom. 27 October 2020. Pridobljeno dne 28 November 2020.
  134. "Oxford University/AstraZeneca vaccine authorised by UK medicines regulator". Government of the United Kingdom. 30 December 2020. Pridobljeno dne 30 December 2020.
  135. "EMA receives application for conditional marketing authorisation of COVID-19 Vaccine AstraZeneca". European Medicines Agency (EMA). 12 January 2021. Pridobljeno dne 12 January 2021.
  136. "COVID-19 Vaccine AstraZeneca". Union Register of medicinal products. Pridobljeno dne 18 February 2021.
  137. "Everything You Need to Know About the Oxford-AstraZeneca Vaccine". 23 January 2021.
  138. Nikkei staff writers. "Coronavirus: Week of Jan. 24 to Jan. 30, Vietnam approves AstraZeneca vaccine". Nikkei Asia.
  139. "Argentine regulator approves AstraZeneca/Oxford COVID-19 vaccine -AstraZeneca". Reuters. 30 December 2020.
  140. "Oxford University-Astrazeneca vaccine: Bangladesh okays it for emergency use". The Daily Star. 4 January 2021. Pridobljeno dne 7 January 2021.
  141. "Anvisa aprova uso emergencial das vacinas CoronaVac e AstraZeneca no Brasil" [Anvisa approves emergency use of the CoronaVac and AstraZeneca vaccines in Brazil]. UOL (portugalščina). 17 January 2021. Pridobljeno dne 17 January 2021.
  142. "La República Dominicana aprueba la vacuna de AstraZeneca contra la covid-19" [The Dominican Republic approves the AstraZeneca vaccine against covid-19]. Agencia EFE (španščina). 31 December 2020.
  143. "El Salvador greenlights AstraZeneca, Oxford University COVID-19 vaccine". Reuters. 30 December 2020.
  144. "Govt's expert panel approves AstraZeneca/Oxford Covid-19 vaccine for emergency use". Hindustan Times. 1 January 2021.
  145. "India drug regulator approves AstraZeneca COVID vaccine, country's first – sources". Reuters. 1 January 2021.
  146. "Malaysia's NPRA Approves AstraZeneca, Sinovac Covid-19 Vaccines". CodeBlue. 2 March 2021. Pridobljeno dne 2 March 2021.
  147. Comisión Federal para la Protección contra Riesgos Sanitarios. "Autorización Para Uso De Emergencia A Vacuna AstraZeneca COVID-19" [Authorization For Emergency Use Of AstraZeneca Covid-19 Vaccine]. gob.mx (španščina). Pridobljeno dne 7 January 2021.
  148. "Nepal approves AstraZeneca COVID vaccine for emergency use – government statement". Reuters. 15 January 2021.
  149. "Pakistan approves AstraZeneca COVID-19 vaccine for emergency use". Reuters. 16 January 2021. Pridobljeno dne 16 January 2021.
  150. "Philippine regulator approves emergency use of AstraZeneca vaccine". Reuters. 28 January 2021. Pridobljeno dne 28 January 2021.
  151. "Sri Lanka approves vaccine amid warnings of virus spread". AP NEWS. 22 January 2021. Pridobljeno dne 22 January 2021.
  152. "Taiwan grants emergency authorisation for AstraZeneca COVID-19 vaccine". MSN. Pridobljeno dne 22 February 2021.
  153. "S. Korea approves AstraZeneca's COVID-19 vaccine for all adults". Yonhap News Agency. 10 February 2021. Pridobljeno dne 10 February 2021.
  154. "South Korea approves AstraZeneca COVID-19 vaccine". United Press International. 10 February 2021. Pridobljeno dne 10 February 2021.
  155. "AstraZeneca-Oxford vaccine can be used for people aged over 65 – WHO". RTÉ News and Current Affairs. 10 February 2021. Pridobljeno dne 12 February 2021.
  156. Canada, Health. "COVID-19 vaccines and treatments portal: AstraZeneca COVID-19 Vaccine (ChAdOx1-S [recombinant])". Health Canada. Pridobljeno dne 26 February 2021.
  157. "Latest – Oxford Covid-19 vaccine trial results – Wits University". wits.ac.za. Pridobljeno dne 8 February 2021.
  158. "South Africa halts AstraZeneca vaccinations after data shows little protection against mutation". CNBC. 7 February 2021. Pridobljeno dne 8 February 2021.
  159. "Covid: Boris Johnson 'very confident' in vaccines being used in UK". BBC News. 8 February 2021. Pridobljeno dne 9 February 2021.
  160. 160,0 160,1 "COVID-19 Vaccine AstraZeneca: PRAC preliminary view suggests no specific issue with batch used in Austria | European Medicines Agency". Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani :0 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  161. "AIFA imposes ban of use of AstraZeneca batch. Investigations in progress in coordination with EMA". aifa.gov.it. Pridobljeno dne 11 March 2021.
  162. Noack, Rik (11 March 2021). "Denmark and Norway suspend AstraZeneca covid vaccine over blood clot concerns, even as European regulator maintains it is safe". The Washington Post.
  163. Gascón Barberá, Marcel (12 March 2021). "Bulgaria, Romania Order Halt to AstraZeneca Vaccines". BalkanInsight.com. Bucharest. Pridobljeno dne 14 March 2021.
  164. Griffin, Caitlín (14 March 2021). "AstraZeneca vaccinations suspended in Ireland from this morning". Irish Examiner. Pridobljeno dne 14 March 2021.
  165. Keane, Sarah (15 March 2021). "Breaking News: Spain Suspends ALL AstraZeneca Vaccines". Euro Weekly News Spain.
  166. "Major European nations suspend use of AstraZeneca vaccine". AP NEWS. 15 March 2021.
  167. "Covid-19: Netherlands suspends use of AstraZeneca vaccine". BBC News. 15 March 2021. Pridobljeno dne 16 March 2021.
  168. "Slovenija zaustavlja cepljenje s cepivom AstraZeneca" [Slovenia stops vaccination with AstraZeneca]. RTVSLO.si. Pridobljeno dne 16 March 2021.
  169. "AstraZeneca COVID-19 vaccine: review of very rare cases unusual blood clots continues" (Sporočilo za javnost). 31 March 2021. Pridobljeno dne 9 April 2021.
  170. "Netherlands pauses AstraZeneca vaccine rollout for people under 60". The Independent. 2 April 2021. Pridobljeno dne 2021-04-04.
  171. "FHIs anbefaling om Astra Zeneca". Folkehelseinstituttet (norveščina). Pridobljeno dne 2021-05-12.
  172. Olsson, Svein Vestrum (2021-04-15). "Regjeringen utsetter AstraZeneca-avgjørelse". NRK (knjižna norveščina). Pridobljeno dne 2021-05-12.
  173. "Disagreement halts decision on vaccine". www.newsinenglish.no. Pridobljeno dne 2021-05-12.
  174. Krantz, Andreas (2021-05-10). "Ekspertutvalgets dom over vaksinene fra AstraZeneca og Janssen". NRK (knjižna norveščina). Pridobljeno dne 2021-05-12.
  175. Thommessen, Julia Kirsebom (2021-05-12). "Regjeringen vaksinerer de yngste tidligere". NRK (knjižna norveščina). Pridobljeno dne 2021-05-12.
  176. omsorgsdepartementet, Helse-og (2021-05-12). "AstraZeneca-vaksinen tas ut av koronavaksinasjons-programmet". Regjeringen.no (norveščina). Pridobljeno dne 2021-05-12.
  177. "Germany restricts use of AstraZeneca vaccine to over 60s in most cases". Deutsche Welle. 30 March 2021. Pridobljeno dne 30 March 2021.
  178. "AstraZeneca vaccine droppes i Danmark - TV 2". 14 April 2021.
  179. "Denmark says it's permanently stopping use of the AstraZeneca vaccine". The New York Times. 14 April 2021. Pridobljeno dne 16 April 2021.
  180. "AstraZeneca vaccine: Denmark stops rollout completely". BBC News. 14 April 2021. Pridobljeno dne 2021-04-14.
  181. "NACI to recommend halting AstraZeneca vaccine for those under 55: source". CTV News. 29 March 2021. Pridobljeno dne 29 March 2021.
  182. "P.E.I. suspends use of AstraZeneca vaccine for those younger than 55". CTV News Atlantic. 29 March 2021. Pridobljeno dne 29 March 2021.
  183. Miller, Adam (29 March 2021). "Why Canada is suspending use of AstraZeneca vaccine in people under 55". CBC News. Pridobljeno dne 2021-04-07.
  184. "Alberta confirms 1st case of rare blood clot after AstraZeneca vaccine". CBC News. 17 April 2021. Pridobljeno dne 2021-04-18.
  185. Franklin, Michael (17 April 2021). "Alberta doctors find 2nd case of blood clot linked to AstraZeneca vaccine in Canada". CTV News Calgary (angleščina). Pridobljeno dne 2021-04-18.
  186. "N.B. reports first case of blood-clotting from AstraZeneca vaccine; no new cases of COVID-19". Atlantic (angleščina). 20 April 2021. Pridobljeno dne 2021-04-21.
  187. "B.C., Alberta, Manitoba and Ontario lower age limits for AstraZeneca COVID-19 vaccine". The Globe & Mail. 20 April 2021. Pridobljeno dne 2021-04-21.
  188. "The AstraZeneca vaccine is now available to Quebecers age 45 and up". CTV News Montreal (angleščina). 20 April 2021. Pridobljeno dne 2021-04-21.
  189. "Sask. lowers AstraZeneca age to 40; includes teachers, correctional officers in COVID-19 vaccine priority". CTV News Regina (angleščina). 20 April 2021. Pridobljeno dne 2021-04-21.
  190. "Health Canada provides update on safety review of AstraZeneca and COVISHIELD COVID-19 vaccines". Health Canada. 14 April 2021. Pridobljeno dne 2021-04-18.
  191. Aiello, Rachel (23 April 2021). "Canadians aged 30 and older can be offered AstraZeneca vaccine, national vaccine panel says". CTV News (angleščina). Pridobljeno dne 2021-04-23.
  192. Aiello, Rachel (2021-05-12). "PM Trudeau says he plans to take second AstraZeneca shot, if it's available". CTV News (angleščina). Pridobljeno dne 2021-05-13.
  193. Thompson, Nicole (2021-05-12). "More provinces are limiting the use of the AstraZeneca vaccine" (angleščina). Canadian Press. Pridobljeno dne 2021-05-13.
  194. "Ontario will no longer give AstraZeneca COVID-19 vaccine as 1st dose due to blood clot risk". CBC (angleščina). 11 May 2021. Pridobljeno dne 2021-05-12.
  195. Media, Kompas Cyber (15 March 2021). "Menkes: RI Tunda Penggunaan Vaksin Covid-19 AstraZeneca" [Minister of Health: RI Delays Use of AstraZeneca Covid-19 Vaccine]. KOMPAS.com (indonezijščina). Pridobljeno dne 16 March 2021.
  196. "Indonesia to resume use of AstraZeneca coronavirus vaccine". Reuters. 2021-03-19. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23 March 2021. Pridobljeno dne 30 April 2021.
  197. Hitch, Georgia (2021-06-17). "AstraZeneca COVID vaccine use recommended for over 60s only following ATAGI meeting". www.abc.net.au (angleščina). ABC News.
  198. Tan, Vincent (28 April 2021). "AstraZeneca removed from Malaysia's mainstream COVID-19 immunisation programme due to public concerns: Khairy". Channel News Asia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28 April 2021. Pridobljeno dne 28 April 2021.
  199. Timbuong, Jo (2 May 2021). "All 268,800 AstraZeneca vaccination slots taken up in three and a half hours". The Star. Pridobljeno dne 17 May 2021.
  200. COVID-19 Immunisation Action Body (CITF) (26 May 2021). "AstraZeneca 2.0 COVID-19 Vaccine Appointment Booking on May 26, 2021" (PDF). The Special Committee for Ensuring Access to COVID-19 Vaccine Supply (JKJAV). Pridobljeno dne 27 May 2021.
  201. "COVID-19 Vaccine AstraZeneca: PRAC investigating cases of thromboembolic events – vaccine's benefits currently still outweigh risks – Update" (Sporočilo za javnost). 11 March 2021.
  202. "MHRA response to the precautionary suspensions of COVID-19 Vaccine AstraZeneca". MHRA. 15 March 2021.
  203. "WHO backs AstraZeneca COVID vaccine amid clotting concerns; green lights Johnson & Johnson shots". UN News. 12 March 2021. Pridobljeno dne 16 March 2021.
  204. "Update on the safety of COVID-19 Vaccine AstraZeneca". www.astrazeneca.com.
  205. "Paul-Ehrlich-Institut – News – The Paul-Ehrlich-Institut informs – Temporary Suspension of Vaccination with COVID-19 Vaccine AstraZeneca". www.pei.de. Pridobljeno dne 16 March 2021.
  206. "Paul-Ehrlich-Institut – Temporary suspension of COVID-19 vaccine AstraZeneca (PDF version)" (PDF). www.pei.de. Pridobljeno dne 17 March 2021.
  207. "WHO statement on AstraZeneca COVID-19 vaccine safety signals". World Health Organization (WHO). 17 March 2021. Pridobljeno dne 17 March 2021.
  208. "COVID-19 Vaccine AstraZeneca: benefits still outweigh the risks despite possible link to rare blood clots with low blood platelets" (Sporočilo za javnost). 18 March 2021. Pridobljeno dne 18 March 2021.
  209. "COVID-19 Vaccine AstraZeneca – Update on ongoing evaluation of blood clot cases" (Sporočilo za javnost). 25 March 2021. Pridobljeno dne 25 March 2021.
  210. "COVID-19 Vaccine AstraZeneca: Risk of thrombocytopenia and coagulation disorders". European Medicines Agency (EMA). 24 March 2021. Pridobljeno dne 25 March 2021.
  211. Mahase, Elisabeth (March 2021). "Covid-19: AstraZeneca vaccine is not linked to increased risk of blood clots, finds European Medicine Agency". BMJ. 372: n774. doi:10.1136/bmj.n774. ISSN 1756-1833. PMID 33741638 Preveri |pmid= vrednost (pomoč).
  212. "EU regulator declares AstraZeneca vaccine safe, but experts fear damage has been done". CNN. 18 March 2021. Pridobljeno dne 19 March 2021.
  213. "EU Resets Vaccine Drive After Chaos That May Undermine Trust". Bloomberg.com. 19 March 2021. Pridobljeno dne 22 March 2021.
  214. "AstraZeneca: France, UK prime ministers receive vaccine". Deutsche Welle. 19 March 2021. Pridobljeno dne 22 March 2021.
  215. "Vaxzevria (previously COVID-19 Vaccine AstraZeneca): link between the vaccine and occurrence of thrombosis in combination with thrombocytopenia". European Medicines Agency (EMA). 13 April 2021. Pridobljeno dne 13 April 2021.
  216. Emary KR, Golubchik T, Aley PK, Ariani CV, Angus B, Bibi S, et al. (April 2021). "Efficacy of ChAdOx1 nCoV-19 (AZD1222) vaccine against SARS-CoV-2 variant of concern 202012/01 (B.1.1.7): an exploratory analysis of a randomised controlled trial". Lancet. 397 (10282): 1351–1362. doi:10.1016/S0140-6736(21)00628-0. PMC 8009612 Preveri |pmc=vrednost (pomoč). PMID 33798499 Preveri |pmid= vrednost (pomoč).
  217. "Oxford-AstraZeneca vaccine effective against B.1.1.7 SARS-CoV-2 variant". News Medical. 31 March 2021. Pridobljeno dne 4 April 2021.
  218. Wise J (February 2021). "Covid-19: The E484K mutation and the risks it poses". BMJ. 372: n359. doi:10.1136/bmj.n359. PMID 33547053 Preveri |pmid= vrednost (pomoč).
  219. "AstraZeneca races to adapt Covid vaccine as South Africa suspends rollout". CNBC. 8 February 2021. Pridobljeno dne 8 February 2021.
  220. "Covid: Are fears over Oxford-AstraZeneca jab justified?". BBC News Online. 8 February 2021. Pridobljeno dne 9 February 2021.
  221. 221,0 221,1 Wise J (14 April 2021). "Covid-19: How AstraZeneca lost the vaccine PR war". British Medical Journal. 373: n921. doi:10.1136/bmj.n921. PMID 33853827 Preveri |pmid= vrednost (pomoč). Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici poimenovani Wise20210414 so definirani večkrat z različno vsebino (glej stran pomoči).
  222. "AstraZeneca vaccine – was it really worth it?". BBC News. 30 March 2021. Pridobljeno dne 1 April 2021.
  223. "Director-General's opening remarks at the media briefing on COVID-19 – 9 April 2021". World Health Organization (WHO).
  224. Aronoff, Kate (3 March 2021). "The Dark Side of Bill Gates's Climate Techno-Optimism". The New Republic.
  225. "The next Covid crisis: a vaccine apartheid endangering us all". The Bureau of Investigative Journalism (angleščina). Pridobljeno dne 2021-06-06.
  226. Triggle, Nick; Roxby, Philippa (3 February 2021). "Covid: New Oxford vaccine 'ready by the autumn' to tackle mutations". BBC News. Pridobljeno dne 16 April 2021.