Pojdi na vsebino

Tozinameran

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Tozinameran
Viala cepiva proti covidu 19 podjetij Pfizer–BioNTech
Klinični podatki
Blagovne znamkeComirnaty[1]
SinonimiBNT162b2, cepivo proti covidu-19 na osnovi mRNA (s spremenjenimi nukleozidi)
Licenčni podatki
Način uporabeintramuskularno (v mišico)
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
  • EU: le na recept [1]
Identifikatorji
Številka CAS
PubChem SID
DrugBank
UNII
Kemični in fizikalni podatki
Mol. masa~ 1388 kDa

Tozinameran[3] (INN), pod zaščitenim imenom Comirnaty, je cepivo proti covidu 19, ki ga je razvilo podjetje BioNTech v sodelovanju s Pfizerjem. Gre za prvo cepivo proti covidu 19, ki so ga nekatere zahodne agencije za zdravila dovolile za uporabo v izjemnih razmerah[4][5] ter prvo odobreno cepivo s strani teh agencij.[6]

Daje se v obliki intramuskularnih injekcij (injiciranje v mišico). Gre za RNK-cepivo, ki vsebuje informacijsko RNK (mRNA) s spremenjenimi nukleozidi, z mutiranim zapisom koničastega proteina virusa SARS-CoV-2. mRNA je enkapsulirana v lipidnih nanodelcih.[7] Potrebno je cepljenje z dvema odmerkoma v razmiku treh tednov.[8][9][10] Učinkovitost preprečevanja hude oblike okužbe pri otrocih, nosečnicah in bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo ni znana, prav tako ni znano trajanje zaščite.[10][11][12]

S kliničnim preskušanjem cepiva so začeli aprila 2020, do novembra 2020 pa je bilo preskušeno že na več kot 40.000 posameznikih.[13] Vmesna analiza podatkov preskušanja je pokazala več kot 90-odstotno učinkovitost preprečevanja okužbe po sedmem dnevu po drugem odmerku.[9][10] Najpogostejši neželeni učinki zajemajo blago do zmerno bolečino na mestu injiciranja, utrujenost in glavobol.[14][15] Poročila o hudih neželenih učinkih, kot je alergijska reakcija, so bila zelo redka, o dolgoročnih zapletih pa niso poročali (podatek za december 2020).[16]

Razvoj in financiranje[uredi | uredi kodo]

Pred cepivom proti covidu 19 ni bilo nobeno cepivo proti katerikoli nalezljivi bolezni proizvedeno v manj kot nekaj letih, prav tako pa ni obstajalo nobeno cepivo za preprečevanje drugih koronavirusnih okužb pri človeku.[17] Nov koronavirus so odkrili decembra 2019,[18] z razvojem cepiva BNT162b2 pa so pričeli 10. januarja 2020, ko so objavili zaporedje genoma virusa SARS-CoV-2.[19][20][21] Širjenje novega virusa je sprožilo mednarodni odziv v smislu priprav na izbruhe ter pohitritve razvoja potencialnih cepiv.[22][23]

Januarja 2020 je nemško biotehnološko podjetje BioNTech zagnalo program »Lightspeed« za razvoj cepiva proti novemu koronavirusu na osnovi že vzpostavljene tehnologije mRNA.[13] V laboratorijih v nemškem Mainzu so razvili več kandidatnih cepiv, 20 od njih pa so predstavili strokovnjakom Inštituta Paula Ehrlicha v Langnu.[24] Klinične raziskave 1. in 2. faze za štiri različna kandidatna cepiva so začeli 23. aprila 2020 v Nemčiji in 4. maja 2020 v ZDA. Prva registracijska klinična raziskava 2./3. faze za kandidatno cepivo BNT162b2 se je začela izvajati julija 2020. Rezultati klinične raziskave 3. faze so bili objavljeni 18. novembra 2020 in so kazali na 95-odstotno učinkovitost cepiva.[13]

Družba Fosun je marca 2020 vložila v podjetje BioNTech 135 milijonov dolarjev in s tem pridobila 1,58 milijona BioNTechovih delnic ter pravice za trženje cepiva BNT162b2 na Kitajskem,[25] v Hong Kongu, Macau in na Tajvanu.[26] Podjetje BioNTech je za razvoj cepiva proti covidu 19 pridobilo tudi denarna sredstva nemške vlade, in sicer 375 milijonov evrov,[27] ter 100 milijonov od Evropske komisije in Evropske investicijske banke.[28]

Klinična preskušanja[uredi | uredi kodo]

Preliminarni rezultati kliničnih preskušanj 1./2. faze so bili objavljeni oktobra 2020 in so pokazali ugodno učinkovitost in varnost.[7][29] Istega meseca je Evropska agencija za zdravila (EMA) pričela s sprotnim pregledom dokumentacije cepiva BNT162b2.[30] Gre za kontinuirano klinično preskušanje, ki je prešlo v 3. fazo.[8] Klinično preskušanje je randomizirano, nadzorovano s placebom in delno slepo, s ciljem ovrednotiti ustrezen odmerek, izbrati ustrezno kandidatno cepivo (izmed dveh vključenih cepiv, BNT162b1 in BNT162b2) ter ovrednotiti učinkovitost in varnost pri zdravih posameznikih.[8] Tekom preskušanja so izbrali cepivo BNT162b2 za nadaljnje vrednotenje pri večjem številu posameznikov in določitev učinkovitosti in varnosti. Vključenih je bilo več držav in več deset tisoč posameznikov, ki so prejeli preskušano cepivo. V kliničnem preskušanju podjetje BioNTech sodeluje s Pfizerjem in Fosunom.[10][25]

V 3. fazi preskušanja vrednotijo varnost, učinkovitost, prenašanje in imunogenost cepiva BNT162b2 v dveh srednjih odmerkih (v začetnih fazah so vrednotili tudi nizek odmerek) v razmiku 21 dni pri posameznikih iz treh starostnih skupin: 12–15 let, 16–55 let in nad 55 let.[8] EMA je potrdila 95-odstotno povprečno učinkovitost cepiva.[31]

Učinkovitost cepiva Po 1. in 2. odmerku skupno v vseh starostnih skupinah in po 2. odmerku skupno v vseh in v posameznih starostnih skupinah[31]
Opazovani dogodek za učinkovitost Učinkovitost (95-% interval zaupanja) [%]
Po 1. odmerku in pred 2. odmerkom 52,4 (29,5, 68,4)
≥ 10 po 1. odmerku do 2. odmerka 86,7 (68,6, 95,4)
2 do 7 dni po 2. odmerku 90,5 (61,0, 98,9)
≥ 7 dni po 2. odmerku (posamezniki brez dokazane okužbe v času do 7. dne po 2. odmerku)
Skupno 95,0 (90,0, 97,9)
16–55 let 95,6 (89,4, 98,6)
≥ 55 let 93,7 (80,6, 98,8)
≥ 65 let 94,7 (66,7, 99,9)

Preskušanje 3. faze v teku je načrtovano za obdobje od 2020 do 2022 in je zasnovano za ovrednotenje učinkovitosti cepiva BNT162b2 pri preprečevanju hude okužbe ter trajanja imunskega odziva.[10][11][12]

Tehnologija in mehanizem[uredi | uredi kodo]

BioNTechova tehnologija cepiva BNT162b2 temelji na informacijski RNK (mRNA) s spremenjenimi nukleozidi, ki nosi zapis za koničasti protein s površine koronavirusa SARS-CoV-2. Koničasti protein, ki nastane s prevajanjem mRNA, sproži imunski odziv organizma s tvorjenjem protiteles.[32] Po injiciranju cepiva namreč nekatere celice v telesu preberejo navodila mRNK in začasno proizvedejo koničasti protein. Imunski sistem osebe nato to beljakovino prepozna kot tujek in ustvari protitelesa ter aktivira limfocite T, da ga napadejo. Če kasneje oseba pride v stik z virusom SARS-CoV-2, ga imunski sistem prepozna in brani organizem pred njim. mRNK iz cepiva ne ostane v telesu, ampak se razgradi kmalu po cepljenju.[33]

Cepivo BNT162b2 so pri podjetju BioNTech izbrali kot najobetavnejše med štirimi kandidatnimi cepivi, ki so jih vse razvili s podobno tehnologijo.[8][32][29] Preden so izbrali BNT162b2 za nadaljnje raziskave, sta BioNTech in Pfizer z njim izvedla klinično preskušanje 1. faze v Nemčiji in ZDA, podjetje Fosun pa klinično preskušanje 1. faze na Kitajskem.[7][34] V teh preskušanjih 1. faze je cepivo BNT162b2 izkazalo boljši varnostni profil kot druga tri kandidatna cepiva podjetja BioNTech.[34]

Nukleotidno zaporedje[uredi | uredi kodo]

Nukleotidno zaporedje modRNA (informacijska RNK s spremenjenimi nukleozidi) tozinamerana meri v dolžino 4.284 nukleotidov ter ima molekulsko maso okoli 1388 kDa.[35][36] Vključuje dva spremenjena nukleozida oziroma dve točkovni mutaciji v osrednji vijačnici; gre za mutacijo dveh aminokislin v prolin.[2]

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Med kliničnim preskušanjem niso opazili hudih neželenih učinkov, povezanih s cepivom.[37] Najpogostejši neželeni učinki vključujejo blago do zmerno bolečino na mestu injiciranja, utrujenost, glavobol,[14][15] otekanje na mestu injiciranja, bolečine v mišicah in sklepih, mrzlico in vročino.[1] Pri manj kot eni od deset oseb sta se pojavila rdečina na mestu injiciranja in siljenje na bruhanje, še redkeje pa so poročali o srbečici na mestu injiciranja, bolečini v okončini, povečanih bezgavkah, težavah s spanjem, občutku nelagodja in oslabelosti mišic na eni strani obraza.[1] Med spremljanjem cepiva na trgu so zaznali primere driske in bruhanja.[38]

Kontraindikacije[uredi | uredi kodo]

Osebe, ki vedo, da so alergične na katero koli od sestavin cepiva, cepiva ne smejo prejeti. Osebe, ki so imele hudo alergijsko reakcijo po prvem odmerku cepiva, ne smejo prejeti drugega odmerka.[1] Zaradi posameznih poročil o alergijskih reakcijah pri cepljenih osebah v Veliki Britaniji se iz previdnostnih razlogov cepivo odsvetuje pri osebah, ki so v preteklosti že doživele anafilaktično reakcijo.[37]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 https://www.ema.europa.eu/en/documents/overview/comirnaty-epar-medicine-overview_sl.pdf, Evropska agencija za zdravila, EMA, Comirnaty (cepivo proti covidu-19 na osnovi mRNA [s spremenjenimi nukleozidi]), Pregled cepiva Comirnaty in zakaj je odobreno v EU; vpogled: 8. 1. 2020.
  2. 2,0 2,1 https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-information/comirnaty-epar-product-information_sl.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Comirnaty, vpogled: 10. 1. 2021.
  3. World Health Organization (2020). »International Nonproprietary Names for Pharmaceutical Substances (INN). Proposed INN: List 124 – COVID-19 (special edition)« (PDF). WHO Drug Information. 34 (3): 666. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 27. novembra 2020. Pridobljeno 23. novembra 2020.
  4. »UK medicines regulator gives approval for first UK COVID-19 vaccine« (tiskovna objava). Medicines and Healthcare products Regulatory Agency (MHRA). 2. december 2020. Pridobljeno 2. decembra 2020.
  5. Boseley S, Halliday J (2. december 2020). »UK approves Pfizer/BioNTech Covid vaccine for rollout next week«. The Guardian. Pridobljeno 14. decembra 2020.
  6. »Swissmedic autorise un premier vaccin contre le coronavirus« (v francoščini). Le Temps. 19. december 2020. Pridobljeno 19. decembra 2020.
  7. 7,0 7,1 7,2 Walsh EE, Frenck RW, Falsey AR, Kitchin N, Absalon J, Gurtman A, in sod. (Oktober 2020). »Safety and Immunogenicity of Two RNA-Based Covid-19 Vaccine Candidates«. The New England Journal of Medicine. 383 (25): 2439–50. doi:10.1056/NEJMoa2027906. PMC 7583697. PMID 33053279.
  8. 8,0 8,1 8,2 8,3 8,4 Predloga:ClinicalTrialsGov
  9. 9,0 9,1 Palca J (9. november 2020). »Pfizer says experimental COVID-19 vaccine is more than 90% effective«. NPR. Arhivirano iz spletišča dne 9. novembra 2020. Pridobljeno 9. novembra 2020.
  10. 10,0 10,1 10,2 10,3 10,4 Herper M (9. november 2020). »Covid-19 vaccine from Pfizer and BioNTech is strongly effective, early data from large trial indicate«. STAT. Arhivirano iz spletišča dne 9. novembra 2020. Pridobljeno 9. novembra 2020.
  11. 11,0 11,1 Edwards E (9. november 2020). »Pfizer's Covid-19 vaccine promising, but many questions remain«. NBC News. Arhivirano iz spletišča dne 22. novembra 2020. Pridobljeno 12. novembra 2020.
  12. 12,0 12,1 Gallagher J (9. november 2020). »Covid vaccine: First 'milestone' vaccine offers 90% protection«. BBC News. Arhivirano iz spletišča dne 26. novembra 2020. Pridobljeno 9. novembra 2020.
  13. 13,0 13,1 13,2 »Update on our COVID-19 vaccine development program with BNT162b2« (tiskovna objava). BioNTech. 2. december 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. decembra 2020. Pridobljeno 12. decembra 2020.
  14. 14,0 14,1 Polack FP, Thomas SJ, Kitchin N, Absalon J, Gurtman A, Lockhart S, in sod. (december 2020). »Safety and Efficacy of the BNT162b2 mRNA Covid-19 Vaccine«. N Engl J Med. 383 (27): 2603–2615. doi:10.1056/NEJMoa2034577. PMC 7745181. PMID 33301246.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  15. 15,0 15,1 »Questions and Answers About Pfizer-BioNTech COVID-19 Vaccine«. Pfizer. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. januarja 2021. Pridobljeno 16. decembra 2020. Arhivirano 2021-01-24 na Wayback Machine.
  16. »Coronavirus vaccine«. National Health Service. 7. december 2020. Arhivirano iz spletišča dne 7. decembra 2020. Pridobljeno 7. decembra 2020.
  17. Gates B (30. april 2020). »The vaccine race explained: What you need to know about the COVID-19 vaccine«. The Gates Notes. Arhivirano iz spletišča dne 14. maja 2020. Pridobljeno 2. maja 2020.
  18. »World Health Organization timeline – COVID-19«. Svetvna zdravstvena organizacija. 27. april 2020. Arhivirano iz spletišča dne 29. aprila 2020. Pridobljeno 2. maja 2020.
  19. Polack, Fernando (10. december 2020). »Safety and Efficacy of the mRNA Covid-19 Vaccine«. New England Journal of Medicine. 383 (27): 2603–2615. doi:10.1056/NEJMoa2034577. PMC 7745181. PMID 33301246. development of BNT162b2 was initiated on January 10, 2020, when the SARS-CoV-2 genetic sequence was released by the Chinese Center for Disease Control and Prevention and disseminated globally by the GISAID (Global Initiative on Sharing All Influenza Data) initiative
  20. Bohn, Mary Kathryn (7. oktober 2020). »IFCC Interim Guidelines on Molecular Testing of SARS-CoV-2 Infection«. Clinical Chemistry and Laboratory Medicine. 58 (12): 1993–2000. doi:10.1515/cclm-2020-1412. PMID 33027042.
  21. »CEPI's collaborative task force to assess COVID-19 vaccines on emerging viral strains«. BioSpectrum - Asia Edition. 23. november 2020. the first SARS-CoV-2 viral genomes were shared via GISAID on 10 January 2020{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  22. Thanh Le T, Andreadakis Z, Kumar A, Gómez Román R, Tollefsen S, Saville M, in sod. (9. april 2020). »The COVID-19 vaccine development landscape«. Nature Reviews Drug Discovery. 19 (5): 305–306. doi:10.1038/d41573-020-00073-5. ISSN 1474-1776. PMID 32273591.
  23. Fauci AS, Lane HC, Redfield RR (Marec 2020). »Covid-19: Navigating the uncharted«. The New England Journal of Medicine. 382 (13): 1268–69. doi:10.1056/nejme2002387. PMC 7121221. PMID 32109011.
  24. Papadopoulos C (14. december 2020). »Chronologie - So entstand der Corona-Impfstoff von Biontech« [Chronology - That's how the Covid-vaccine of Biontech was being developed] (v nemščini). Südwestrundfunk. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. decembra 2020. Pridobljeno 20. decembra 2020. Arhivirano 2020-12-02 na Wayback Machine.
  25. 25,0 25,1 Burger L (15. marec 2020). »BioNTech in China alliance with Fosun over coronavirus vaccine candidate«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 14. novembra 2020. Pridobljeno 10. novembra 2020.
  26. Fosun Pharma and BioNTech form COVID-19 vaccine strategic alliance in China Arhivirano 2020-06-14 na Wayback Machine.》(Fosun Phrama News Content , 15. 3. 2020)
  27. »BioNTech gets $445 million in German funding for vaccine«. Bloomberg.com. 15. september 2020. Arhivirano iz spletišča dne 9. novembra 2020. Pridobljeno 10. novembra 2020.
  28. »Germany: Investment Plan for Europe – EIB to provide BioNTech with up to €100 million in debt financing for COVID-19 vaccine development and manufacturing«. European Investment Bank. 11. junij 2020. Arhivirano iz spletišča dne 9. novembra 2020. Pridobljeno 10. novembra 2020.
  29. 29,0 29,1 Mulligan MJ, Lyke KE, Kitchin N, Absalon J, Gurtman A, Lockhart S, in sod. (Oktober 2020). »Phase I/II study of COVID-19 RNA vaccine BNT162b1 in adults«. Nature. 586 (7830): 589–593. doi:10.1038/s41586-020-2639-4. PMID 32785213. S2CID 221126922.
  30. Hannah B (7. oktober 2020). »EMA begins rolling review of BNT162b2 COVID-19 vaccine«. European Pharmaceutical Review. Arhivirano iz spletišča dne 11. novembra 2020. Pridobljeno 11. novembra 2020.
  31. 31,0 31,1 »EMA Assessment Report« (PDF). www.ema.europa.eu. 21. december 2020. Pridobljeno 29. decembra 2020.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  32. 32,0 32,1 Gaebler C, Nussenzweig MC (Oktober 2020). »All eyes on a hurdle race for a SARS-CoV-2 vaccine«. Nature. 586 (7830): 501–502. doi:10.1038/d41586-020-02926-w. PMID 33077943. S2CID 224808629.
  33. https://www.jazmp.si/2020/12/21/comirnaty-mrna-cepivo-proti-covid-19-s-spremenjenimi-nukleozidi/ JAZMP, COMIRNATY – mRNA cepivo proti covid-19 (s spremenjenimi nukleozidi), 21. decembra 2020, vpogled: 10. januarja 20221.
  34. 34,0 34,1 »China's Fosun to end BioNTech's COVID-19 vaccine trial, seek approval for another«. Reuters. 3. november 2020. Arhivirano iz spletišča dne 12. decembra 2020. Pridobljeno 21. novembra 2020.
  35. World Health Organization. »INN: Tozinameran«. WHO MedNet. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. marca 2021. Pridobljeno 1. decembra 2020. Arhivirano 2021-03-09 na Wayback Machine.
  36. World Health Organization. »Messenger RNA encoding the full-length SARS-CoV-2 spike glycoprotein«. WHO MedNet. Arhivirano iz prvotnega spletišča (DOC) dne 5. januarja 2021. Pridobljeno 16. decembra 2020. Arhivirano 2021-01-05 na Wayback Machine.
  37. 37,0 37,1 Ihan A. Cepiva proti covidu-19. Revija ISIS, januar 2021: 7–11.
  38. https://www.jazmp.si/2021/03/11/ema-objavila-zakljucke-drugega-mesecnega-porocila-o-varnosti-cepiva-comirnaty-pfizer-biontech-in-prvega-za-cepivo-covid-19-moderna/, vpogled: 16. 3. 2021.