Zveza držav Jugovzhodne Azije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Zveza držav
Jugovzhodne Azije (ASEAN)
Himna
Himna ASEAN-a
Lega Zveza držav Jugovzhodne Azije (ASEAN)
Sedež sekretariataDžakarta, Indonezija Indonezija
Članstvo10 držav Jugovzhodne Azije
Voditelji
Lim Jock Hoi Brunej
• 
8. avgusta 1967
Površina
• skupaj
4.497.4931 km2
Prebivalstvo
• ocena
566,3 milijona (2006)
• gostota
125/km2
BDP (ocena 2007)
• skupaj (nominal.)
1,173 trilijona USD (2007)
• skupaj (PKM)
737,48 milijarde USD (2007)
• na preb. (nominal.)
2041 USD
• na preb. (PKM)
5541 USD
HDIRast 0,708
 · 110.
Valutaglej opombo 3 spodaj
Časovni pasUTC +6½ do +9
+
  1. Izbrani ključni osnovni indikatorji ASEAN-a
  2. Letna rast 1,6 %
  3. v oklepaju so kode po ISO 4217:
    brunejski dolar (BND) • indonezijska rupija (IDR) • kamboški riel (KHR) • laoški kip (LAK) • mjanmarski kjat (MMK) • malezijski ringit (MYR) • filipinski peso (PHP) • singapurski dolar (SGD) • tajski baht (THB) • vietnamski dong (VND)

Zveza držav Jugovzhodne Azije (angleško 'Association of Southeast Asian Nations'[1], navadno s kratico ASEAN) je geopolitična in gospodarska organizacija desetih držav Jugovzhodne Azije. 8. avgusta leta 1967 so jo ustanovili Indonezija, Malezija, Filipini, Singapur in Tajska[2]. Namenjena je pospeševanju gospodarske rasti, družbenega napredka in kulturnega razvoja članic ter zavzemanju za mir v regiji[3].

Združenje je na začetku sledilo predvsem političnim ciljem, med katerimi je bil najpomembnejši ohranitev miru in varnosti na območju jugovzhodne Azije. Po letu 1970 pa so države več sodelovanja namenile tudi sledenju ekonomskim ciljem. Kot rezultat tesnejšega ekonomskega sodelovanja so voditelji članic leta 1977 podpisali prvi trgovinski sporazum, vendar je bil njegov učinek na regijo zelo omejen. V letu 1992, delno tudi zaradi porajajočih se trgovinsko-političnih blokov, so se vlade odločile za oblikovanje prostotrgovinskega območja AFTA, ki je bila rezultat poskusa liberalizacije območja. Sporazum AFTA je pomenil korak naprej od sporazuma iz leta 1977, saj je znižal carine za veliko večino izdelkov, odpravil nekatere necarinske in trgovinske ovire ter količinske omejitve pri izvozu. Mnogi strokovnjaki so mnenja, da je ravno azijska finančna kriza v drugi polovici devetdesetih let dvajsetega stoletja znova porodila idejo regionalizma.

Novi trgovinski blok[uredi | uredi kodo]

Omenjena kriza je pokazala, da so azijska gospodarstva pravzaprav tesno povezana. Večina strokovnjakov se strinja, da oblikovanje ekonomske skupnosti pomeni odgovor na oblikovanje in hitrejši razvoj podobnih regionalnih blokov, kot sta na primer NAFTA in EU. Nekateri strokovnjaki poudarjajo, da lahko z oblikovanjem regionalnih ekonomskih blokov tuje neposredne naložbe velikokrat ostajajo znotraj območja regije, kar se je dogajalo tudi v primeru EU. Morda bi na ta način iz ASEAN lahko nastal vodilni svetovni regionalni blok, kar danes ASEAN vsekakor še ni. Vendar pa bosta visoka kitajska gospodarska rast in poceni delovna sila še naprej tista ekonomska dejavnika, ki bosta tudi v prihodnosti ugodno vplivala na razvoj držav članic ASEAN.

Poleg tega pa namerava Peking v prihodnje velik del svojih naložb prenesti ravno v to regijo. Japonska pri gospodarskem in političnem vplivu na tem območju noče zaostajati in je leta 2002 predlagala sporazum o sodelovanju. Prav izjemno razvit proizvodni menedžment in informacijska tehnologija sta najpomembnejši pridobitvi za države ASEAN iz smeri Tokia.

Generalni sekretarji ASEAN[uredi | uredi kodo]

Generalni sekretarji ASEAN
Ime Obdobje Država
H.R Dharsono 7. junij 1976 - 18. februar 1978 Indonezija
Umarjadi Notowijono 19. februar 1978 - 30. junij 1978 Indonezija
Datuk Ali Bin Abdullah 19. februar 1978 - 30. junij 1978 Zastava Malezija Malezija
Narciso G. Reyes 1. julij 1980 - 1. julij 1982 Zastava Filipinov Filipini
Chan Kai Yau 18. julij 1982 - 15. julij 1984  Singapur

Članice ASEAN[uredi | uredi kodo]

Zastava Država Glavno mesto Površina (km²) Populacija (2004) Predsednik države Predsednik vlade Datum pridružitve
Brunej Bandar Seri Begawan 5,765 374,800
(ustaljeno 2004)
Haji Hassanal Bolkiah Mu'izzaddin Waddaulah 7. januar 1984
Kambodža Phnom Penh 181,035 14,131,000 Norodom Sihamoni Hun Sen 30. april 1999
Indonezija Džakarta 1,890,000 215,960,000 Susilo Bambang Yudhoyono 8. avgust 1967
Laos Vientiane 236,800 5,758,000 Khamtai Siphandon Bounnhang Vorachith 23. julij 1997
Malezija Kuala Lumpur 330,257 23,671,000 Tuanku Syed Sirajuddin Abdullah Ahmad Badawi 8. avgust 1967
Mjanmar Yangon 676,577 54,745,000 Than Shwe Soe Win 23. julij 1997
Filipini Manila 300,000 82,664,000 Gloria Macapagal - Arroyo 8. avgust 1967
Singapur Singapur 697 4,198,000 Sellapan Ramanathan Lee Hsien Loong 8. avgust 1967
Tajska Bangkok 513,254 64,470,000
(2003)
Bhumibol Adulyadej Thaksin Shinawatra 8. avgust 1967
Vietnam Hanoi 330,363 82,222,000 Tran Duc Luong Phan Van Khai 28. julij 1995

Viri in literatura[uredi | uredi kodo]

  1. »Pregled«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. novembra 2002. Pridobljeno 8. novembra 2007.
  2. Bankok Declaration. Wikisource. Pridobljeno 14. marca 2007
  3. Overview Arhivirano 2002-11-11 na Wayback Machine., ASEAN Secretariat official website Arhivirano 2009-08-26 na Wayback Machine.. Pridobljeno 12. junija 2006

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]