Pojdi na vsebino

Vientiane

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vientiane


Viang Chan
ນະຄອນຫຼວງ​ວຽງຈັນ​
Pogled na Vientiane z vrha Patuxai
Wat Si Saket
Pha That Luang
Vientiane se nahaja v Laos
Vientiane
Vientiane
Koordinati: 17°58′N 102°36′E / 17.967°N 102.600°E / 17.967; 102.600
Država Laos
PrefekturaVientiane
Naseljeno9. stoletje
Upravljanje
 • županAthsphangthong Siphandone
Površina
 • Skupno3.920 km2
Nadm. višina
174 m
Prebivalstvo
 (2023[1])
 • Skupno840.940
 • Gostota210 preb./km2
GDP
 • SkupajUS$ 3 mrd (2022)
 • Per capitaUS$3600 (2022)

Vientiane (laoško ວຽງຈັນ – Viang chan, dobesedno »mesto sandalovine«) je glavno mesto Laosa in s približno 620.000 prebivalcev (po popisu leta 2015[3]) največje mesto v tej celinski državi v Jugovzhodni Aziji. Stoji na zahodu države, na okljuku reke Mekong, ki je na tem mestu mejna reka s Tajsko.[4]

Zaradi strateške lege na veletoku Mekong je zgodovinsko pomembno kot transportno središče, od normalizacije odnosov s Tajsko pa tudi središče mednarodne trgovine (pred tem je imelo ta status mesto Pakxé na meji z Vietnamom). Približno 20 km dolvodno stoji avtocestni most čez reko, odprt leta 1994. V preteklosti je gospodarstvo temeljilo na trgovanju z rižem, ki so ga pridelovali na intenzivnih plantažah v okolici, zdaj pa so v mestu prisotni tudi različni industrijski obrati. Poleg modernih upravnih, industrijskih in stanovanjskih zgradb je v Vientianu še mogoče videti tradicionalne lesene stavbe.[5] Največja znamenitost je slavolok Patuxai, spomenik borcem za neodvisnost od Francije, ki spominja na pariški slavolok zmage, le da je okrašen s tradicionalnimi laoškimi motivi, poleg njega pa še različni budistični spomeniki.[4]

Laošani so večinsko prebivalstvo, vendar večina govori lokalne jezike, razširjena pa je tudi francoščina. Opaznejša je še kitajska manjšina, ki se pretežno ukvarja s trgovino.[4]

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Vientiane je francoski črkopis, ki izhaja iz laoške besede Viangchan /wíaŋ tɕàn/.[6] Ime se je prej pisalo ວຽງຈັນທນ໌ (v tajščini วียงันทน์), kasneje pa včasih zapisano ວຽງຈັນ. V Laoju se viang (ວຽງ) nanaša na 'obzidano mesto', medtem ko chan (ຈັນ, prej ຈັນທນ໌) izhaja iz sanskrtskega candana (चन्दन t͡ɕand̪ana/), "sandalovina". Nekateri menijo, da se nanaša na 'obzidano mesto lune', saj chan lahko predstavlja 'luno' in to je bilo prej pisno razločeno kot ຈັນທຣ໌.[7] Druge romanizacije vključujejo Viangchan in Wiangchan.[8]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Kip Bude v Pha That Luang
Haw Phra Kaew ali Tempelj Smaragdnega Bude

Do 6. stoletja so se v dolini reke Chao Phraya ljudstva Mon združila in ustvarila kraljestva Dvaravati. Na severu se je Haripunjaya (Lamphun) pojavil kot rival Dvaravatijev. Do 8. stoletja so se Monovi potisnili proti severu in ustanovili mestne države v Fa Daetu (kasneje Kalasin, severovzhodna Tajska), Sri Gotapuri (Sikhottabong) blizu Tha Kheka v Laosu, Muang Sui (Luang Prabang) in Chantaburiju (Vientiane). V 8. stoletju našega štetja je bila Sri Gotapura (Sikhottabong) »najmočnejša od teh zgodnjih mestnih držav« in je nadzorovala trgovino po vsej osrednji regiji Mekong. Mestne države so bile »politično ohlapno povezane, a kulturno podobne« in so po vsej regiji uvedle teravadski budizem od šrilanških misijonarjev.

Omembo imena Vientiane lahko vidimo na vietnamskem napisu vojvode Đỗ Anh Vũ iz leta 1159 med kmersko-vietnamskim spopadom. Napis pravi, da je leta 1135 Văn Đan (Vientiane), vazal Zhenle (Kmerskega cesarstva), napadel Nghe An in ga je vojvoda odbil; vojvoda je vodil vojsko, ki je napadalce preganjala vse do Vũ Ôn? (nepotrjeno) in se nato vrnila z ujetniki.

Sodeč po arheoloških dokazih je Vientiane nastal kot kmersko naselje okrog hinduističnega templja, kasneje pa so se na tem ozemlju naselili Laošani in v 14. stoletju je postal pomembno administrativno središče. Po legendi, ki je izpričana v laoškem epu Phra Lam Phra Lam, pa ga je ustanovil princ Thattaradtha, po tistem, ko mu je mitološko bitje naročilo, naj prestavi naselje z zahodnega na vzhodni breg Mekonga. Mesto je leta 1563 postalo prestolnica kraljevine Lan Xang. Ko se je njegov del leta 1707 odcepil kot samostojna kraljevina Vientiane, je mesto postalo prestolnica tega.[4]

Prvi Zahodnjak, ki je poročal o obisku Vientiana, je bil nizozemski trgovec Gerrit van Wuysthoff, ki je leta 1641 odpotoval iz Phnom Penha po Mekongu gorvodno v iskanju priložnosti za trgovanje in razbitje monopola Portugalcev ter Špancev na tem območju. Kasneje so zaradi nedostopnosti in negostoljubnosti stiki z Evropejci za dve stoletji zamrli.[9]

Kraljevino Vientiane je medtem priključilo sosednje Siamsko kraljestvo, Siamci so leta 1872 med zatrtjem upora Laošanov mesto požgali do tal. Območje je leta 1893 postalo del Francoske Indokine, nakar so Francozi mesto obnovili v kolonialnem slogu. Med drugo svetovno vojno so ga okupirali Japonci, po osvoboditvi in osamosvojitvi Laosa pa je sledilo burno obdobje in državljanska vojna, ki se je leta 1975 končala z razglasitvijo republike z Vientianom kot glavnim mestom.[4]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Mesto in njegova okolica ležita v nižavju, ki pokriva približno 4000 kvadratnih kilometrov. Vientiane se razteza sredi bujne podeželja več kilometrov vzdolž bregov reke Mekong, ki tvori mejo države s Tajsko. Od leta 1994 državi povezuje Most prijateljstva med Tajsko in Laosom, ki je bil prvi most, zgrajen čez spodnji tok Mekonga.

Mestna uprava upravlja pet okrožij in občin province Vientiane.

Mednarodne povezave

[uredi | uredi kodo]

Vientiane ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu:

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Območje, kjer stoji Vientiane, ima tropsko monsunsko podnebje (Köppen Aw) z izrazito delitvijo na vlažno (maj–september) in sušno obdobje (preostali del leta).[5] Vientiane je običajno vse leto vroč in vlažen, čeprav so temperature v mestu v sušnem obdobju nekoliko nižje kot v mokrem. Najnižja zabeležena temperatura je bila 2,4 °C januarja 1924, najvišja pa 42,6 °C aprila 2024.

Podnebni podatki za Vientiane
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Letno
Rekordno visoka temperatura °C 35.6 37.8 40.0 41.1 38.9 37.8 36.1 37.2 38.9 38.9 34.4 33.4 41.1
Povprečna visoka temperatura °C 28.4 30.3 33.0 34.3 33.0 31.9 31.3 30.8 30.9 30.8 29.8 28.1 31.1
Povprečna nizka temperatura °C 16.4 18.5 21.5 23.8 24.6 24.9 24.7 24.6 24.1 22.9 19.3 16.7 21.8
Rekordno nizka temperatura °C 0.0 7.6 12.1 17.1 20.0 21.1 21.2 21.1 21.2 12.9 8.9 5.0 0.0
Povprečna količina dežja mm 7.5 13.0 33.7 84.9 245.8 279.8 272.3 334.6 297.3 78.0 11.1 2.5 1.660,5
Povp. št. deževnih dni 1 2 4 8 15 18 20 21 17 9 2 1 118
Povprečna relativna vlažnost (%) 70 68 66 69 78 82 82 84 83 78 72 70 75
Povp. št. sončnih ur 254.4 214.3 216.8 226.3 207.1 152.9 148.6 137.1 137.7 247.7 234.3 257.5 2.434,7
Vir 1: Svetovna meteorološka organizacija,[10]

Nemška vremenska služba (ekstremi 1907–1990)[11]

Vir 2: NOAA (osončenost in vlažnost)[12]

Turizem

[uredi | uredi kodo]
45 m visoka stupa Pha That Luang je eden najpomembnejših budističnih spomenikov, zgrajena je bila leta 1566 in obnovljena leta 1953[4]
Wat Si Muang
Budov park

Prestolnica privablja turiste s svojimi templji in budističnimi spomeniki. Znamenitost je Pha That Luang, nacionalni kulturni spomenik Laosa in ena od njegovih stup. Prvotno jo je leta 1566 zgradil kralj Setthathirath, obnovljena pa je bila leta 1953. Zlata stupa je visoka 45 metrov in naj bi vsebovala Budovo relikvijo.[13]

Tempelj Wat Si Muang je bil zgrajen na ruševinah kmerskega hindujskega svetišča, katerega ostanke je mogoče videti za dvorano za posvečenje.[14] Zgrajen je bil leta 1563 in naj bi ga varoval duh lokalnega dekleta Nang Si. Legenda pravi, da je Nang Si, ki je bila takrat noseča, skočila v smrt kot žrtvovanje, ravno ko so steber spuščali v luknjo. Pred templjem stoji kip kralja Sisavanga Vonga.

Spominski spomenik Patuxai, zgrajen med letoma 1957 in 1968, je znamenitost mesta.

Budov park je leta 1958 zgradil Luang Pu Bunleua ​​Sulilat in vsebuje zbirko budističnih in hindujskih skulptur, raztresenih med vrtovi in ​​drevesi. Park je 28 kilometrov južno od Vientiana na robu reke Mekong.[15]

Druga mesta so:

  • Haw Phra Kaew, nekdanji tempelj, kasneje muzej in trgovine
  • Narodni muzej Laosa
  • Kaysone Phomvihane Museum
  • Talat Sao, jutranja tržnica
  • That Dam, velika stupa
  • Wat Ong Teu Mahawihan, budistični samostan
  • Wat Sri Chomphu Ong Tue, budistični tempelj
  • Wat Si Saket, budistični tempelj
  • Wat Sok Pa Luang, budistični tempelj
  • Settha Palace Hotel, ustanovljen 1932
  • Sanjiang Market[16]
Vientiane iz Patuxaija

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Več kot 25 % vseh srednje velikih podjetij v državi je v Vientianu. Industrija je omejena na pivovarno (Beerlao), polnilnico Pepsi, obrat za proizvodnjo čistil, tovarno cigaret in različna podjetja za predelavo lesa. Dvajset odstotkov izvoza gre neposredno na Tajsko: predvsem tekstil, les in lesni izdelki, pa tudi elektrika. Mednarodno letališče je na obrobju mesta.

Glavno mesto in okolica so največji proizvajalci tobaka, riža in [[sladkorni trs|sladkornega trsa]g v državi. Za boljše spodbujanje gospodarstva v Vientianu bo po praznovanju 450. obletnice ustanovljena Trgovinska zbornica prestolnice.

Vientiane je zaradi tujih naložb doživel gospodarsko rast.[17] Leta 2011 se je borza odprla z delnicami dveh podjetij, ki so kotirala na borzi, v sodelovanju z Južno Korejo.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Vientiane Capital
  2. ↑ Vientiane Capital Records 4.83% Economic Growth in 2022
  3. ↑ »Laos«. Citypopulation.de. Pridobljeno 15. maja 2017.
  4. 1 2 3 4 5 6 Cybriwsky, Roman A. (2013). »Vientiane«. Capital Cities around the World. ABC-CLIO. str. 324–325. ISBN 9781610692489.
  5. 1 2 »Vientiane«. Britannica Online. Pridobljeno 20. maja 2017.
  6. ↑ Askew, Marc; Long, Colin; Logan, William (2006). Vientiane: Transformations of a Lao Landscape (v angleščini). Routledge. str. 15, 46. ISBN 978-1-134-32365-4. Arhivirano iz spletišča dne 16. novembra 2023. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  7. ↑ Goscha, Christopher E.; Ivarsson, Søren (2003). Contesting Visions of the Lao Past: Laos Historiography at the Crossroads. NIAS Press. str. 34 n.62, 204 n.18. ISBN 978-87-91114-02-1. Arhivirano iz spletišča dne 16. novembra 2023. Pridobljeno 22. novembra 2020.
  8. ↑ »Definition of 'Viangchan'«. Collins English Dictionary. Glasgow: HarperCollins. Arhivirano iz spletišča dne 11. junija 2019. Pridobljeno 11. junija 2019. Viangchan in British. (ˌwiːɛŋˌtæn). noun: another spelling of Vientiane
  9. ↑ Gunn, Geoffrey C. (2011). History Without Borders: The Making of an Asian World Region, 1000-1800. Hong Kong University Press. str. 61. ISBN 978-988-8083-34-3.
  10. ↑ »World Weather Information Service - Vientiane (1951-2000)«. World Meteorological Organization. Pridobljeno 14. maja 2010.
  11. ↑ »Klimatafel von Vientiane (Viangchan) / Laos« (PDF). Baseline climate means (1961-1990) from stations all over the world (v nemščini). Deutscher Wetterdienst. Pridobljeno 23. januarja 2016.
  12. ↑ »Vientiane Climate Normals 1961−1990«. National Oceanic and Atmospheric Administration. Pridobljeno 29. novembra 2013.
  13. ↑ Lao National Tourism Administration – Tourist Sites in Vientiane Capital Arhivirano 23 July 2011 na Wayback Machine.
  14. ↑ »Wat Si Muang«. Arhivirano iz spletišča dne 10. februarja 2008. Pridobljeno 18. julija 2015.
  15. ↑ »Buddha Park – Vientiane – Laos – Asia for Visitors«. Arhivirano iz spletišča dne 1. junija 2015. Pridobljeno 18. julija 2015.
  16. ↑ »China Gives Southeast Asia's Poorest First Time Access to Consumer Goods – China Briefing News«. China Briefing News. 23. januar 2008. Arhivirano iz spletišča dne 14. maja 2014. Pridobljeno 7. maja 2012.
  17. ↑ Work begins on major new Vientiane shopping centre | Lao Voices Arhivirano 3 May 2011 na Wayback Machine.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vientiane&oldid=6514482«