Vienne (naselje)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: 45° 31’ 31" severne širine, 4° 52’ 33" vzhodne dolžine

Občina Vienne
Vienne

Grb
Vienne (naselje) se nahaja v državi Francije
Vienne (naselje)
Lega
Zemljepisna dolžina: 4.8758
Zemljepisna širina: 45.5253
Uprava
Država Francija
Regija: Rona-Alpe
Departma: Isère (podprefektura)
Okrožje: Vienne
Kanton: Vienne-Jug
Vienne-Sever
Interkomunaliteta: Aglomeracijska skupnost
Pays Viennois
Župan: Jacques Remiller  (Zveza za ljudsko gibanje)
(2001-2014)
Statistični podatki o
Nadmorska višina: 140 m–404 m
(povpr. 169 m)
Površina kopnega:¹ 22,65 km²
Prebivalstvo
(2009)
29.619
 - gostota: (2009) 1.323/km²
Razno
INSEE/Poštna številka 38544/ 38200:
¹ Podatki iz francoske zemljiške knjige, ki izključuje jezera, ribnike, ledenike > 1 km² in rečne estuarje.
² Population sans doubles comptes: enkratno štetje prebivalcev več občin (npr. študenti in vojaški uslužbenci).
Francija

Vienne (frankoprovansalsko Vièna) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Isère. Leta 2009 je mesto imelo 29.619 prebivalcev.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Daufineji na levem bregu reke Rone, 30 km južno od Lyona.

Uprava[uredi | uredi kodo]

Lega okrožja v regiji

Vienne je sedež dveh kantonov:

Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih dveh vključeni še kantoni Beaurepaire, La Côte-Saint-André, Heyrieux, Pont-de-Chéruy, Roussillon in Saint-Jean-de-Bournay z 205.934 prebivalci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Temple d'Auguste et de Livie, Vienne

Galski oppidum je postal rimska kolonija pod Julijem Cezarjem okoli leta 47 pred Kristusom, vendar je lokalnemu plemenu Alobrogov uspelo začasno pregnati zavojevalce iz mesta, slednji so zatem ustanovili kolonijo Lugdunum, sedanji Lyon. Leta 6 po Kristusu je v mestu dobil zatočišče Herod Arhelaj, etnarh Samarije, Judeje in Idumeje, ozemlja, ki je v tem času postalo rimska provinca Judeja. Kot rimska kolonija je Vienna pridobila vse nekdanje privilegije, kasneje pa postala tudi provincialno središče. Postumus, rimski cesar, se je dal tukaj v letu 257 razglasiti za cesarja Galskega imperija s središčem v Trierju.

Vienne je bilo pomembno zgodnjekrščansko središče - škofija v tedanji Galiji, njen prvi zgodovinsko izpričan škof pa Verus, ki se je udeležil koncila v Arlesu leta 314. Za časa preseljevanj je bilo mesto stalno na udaru, tako v letu 438 pod Burgundi, 534 pod Franki, 558 oplenjen od Langobardov, 737 pod Mavri. Okoli leta 450 je Vienne postal sedež nadškofije, razpuščene med francosko revolucijo. Svetorimski cesar Karel Plešasti je v letu 869 podelil ozemlje grofu Bosu Provanškemu, slednji se je 10 let kasneje razglasil za kralja Provanse, po smrti 887 pokopan v mestni katedrali sv. Mavricija. Kasneje je Vienne prešel pod Arles, leta 1032 pa znova postal del Svetorimskega cesarstva. Kljub temu so bili resnični vladarji mestni nadškofje, ki so imeli močnega nasprotnika v grofih Albonskih, kasnejših grofih Viennois, v letu 1449 pa je je ozemlje skupaj s politično močjo prešlo pod Francijo.

Na Viennskem koncilu oktobra 1311 je papež Klement V. umaknil podporo vitezom Templarjem, naslednje leto pa tudi ukinil njihov red.

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Katedrala sv. Mavricija

Vienne je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.

  • rimski Tempel Avgusta in Livije,
  • antično rimsko gledališče, danes prizorišče vsakoletnega festivala jazza,
  • zgodnjeromanska bazilika sv. Petra,
  • nekdanja gotska katedrala sv. Mavricija (1107-1533),
  • trdnjava Château de La Bâtie iz 13. stoletja.

Pobratena mesta[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]