Rudolf Steiner

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Rudolf Steiner
Zahodna filozofija
Filozofija 20. stoletja
Steiner Berlin 1900 big.jpg
Ime Rudolf Steiner
Datum rojstva (1861-02-25)25. februar 1861
Kraj rojstva Murakirály, Avtro-Ogrska, sedaj Donji Kraljevec Hrvaška
Datum smrti 30. marec 1925 (1925-03-30) (64 let)
Kraj smrti Dornach, Švica
Šola/tradicija Fenomenologija, Holizem, Monizem
Glavna zanimanja Metafizika, Epistemologija, Filozofija znanosti, Ezoterizem, Krščanstvo, Teozofija, Prostozidarstvo
Pomembne ideje Antropozofija, Antropozofske medicine, Biodinamično poljedelstvo, Euritmija, Waldorfska šola

Rudolf Steiner, avstrijski filozof, pesnik, pisatelj, prevajalec, * 27. februar 1861, Donji Kraljevec (Hrvaška), † 30. marec 1925, Dornach (Švica).

Steiner je bil utemeljitelj Goethejevega inštituta in začetnik Antropozofije - znanosti o ljudski modrosti, antropozofske medicine, euritmije- (ozaveščeno gibanje telesa), biodinamičnega poljedelstva, Waldorfske šole.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Njegov oče je bil železniški uradnik, tako da so se v njegovih mladih letih pogosto selili. Oče je poskrbel za njegovo osnovno izobrazbo. Poleti leta 1879 je maturiral in se vpisal na Tehnično visoko šolo na Dunaju. Dobil je nalogo urejanja Goethejevih znanstvenih del, s čemer se je seznanil z njegovim celostnim pogledom na svet. Doktoriral je iz filozofije z disertacijo »Resnica in znanost«. S pomočjo izkušenj, ki jih je opisoval kot spiritualne, je začel povezovati uradno znanost s tako imenovano duhovno znanostjo. Nekaj časa je bil član teozofskega društva, potem pa je leta 1912 ustanovil antropozofsko društvo in leta 1913 Goetheanum, šolo duhovne znanosti, v Dornachu v Švici. Leta 1919 je v Stuttgartu ustanovil prvo waldorfsko šolo.

Njegova vloga v poljedelstvu[uredi | uredi kodo]

Rudolf Steiner je leta 1921 organiziral Poljedelski tečaj za velike kmetovalce v Nemčiji, na katerem je opozoril na resne posledice uporabljanja kemičnih sredstev, umetnih gnojil in škropiv v poljedelstvu ter nespoštovanje naravnih ciklov v kmetijstvu, ki se je vse bolj industrializiralo. Trdil je, da »nadsončni« planeti, Mars, Jupiter in Saturn sevajo svoje sile - energijo globoko v zemljo, od koder jih kremenčaste kamenine sevajo nazaj v prst, v kateri rastlina korenini. Rastlina ima te sile na razpolago od »nadsončnih« planetov in jih vgradi v svoje plodove kot sile vitalnosti. Prav tako drugi »podsončni« planeti, Luna, Merkur in Venera, sevajo drugo vrsto energije, katero privlači nase apnenec v tleh. Rastline, ki sprejemajo to energijo, pridobijo z njo sposobnost tvorbe semen, ki dobro kalijo. Energije podsončnih planetov posredujejo sposobnost dobre reprodukcije ali »sile reprodukcije«. Delovanje so izmerili ob sončnih mrkih. Rudolf Steiner je predpostavljal, da imajo tako kot človek in živali tudi rastline neko svojo "osebnost" - posebnost. Na omenjenem poljedelskem tečaju je izjavil: »Konec tega stoletja bodo naša živila tako prazna, da za človekovo prehrano ne bodo več uporabna, polnila bodo le njegov želodec, a resnično prehranjevati človeka ne bodo več mogla«

Leto 1921 je tako začetek drugačnega poljedelstva, ki se imenuje Biološko-dinamično poljedelstvo, razvija se kljub raznim težavam tudi v Sloveniji.

Antropozofija in Waldorfska pedagogika[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Stran o biodinamičnem poljedelstvu v fr. [1]
  • Zveza za biodinamično poljedelstvo in vrtnarstvo v en.- [2]
  • SEKEM Fondacija Ibrahima Abouleisha v Egiptu za biodinamično poljedelstvo v en.-[3]