Ortogonalni polinomi
Ortogonalni polinomi v matematiki pomenijo neskončno zaporedje realnih ortogonalnih polinomov samo ene spremenljivke
.
Pri tem pa ima vsak
stopnjo
. Vsaka dva polinoma v zaporedju sta si med seboj ortogonalna v svoji verziji L2 notranjega produkta.
Z ortogonalnimi polinomi so se pričeli ukvarjati že v 19. stoletju. Med znanstveniki, ki so jih proučevali so bili ruski matematik in mehanik Pafnuti Lvovič Čebišov (1821 – 1894) in ruski matematik Andrej Andrejevič Markov (starejši) (1856 – 1922) ter nizozemski matematik Thomas Joannes Stieltjes (1856 – 1894). V 20. stoletju so se največ ukvarjali z ortogonalnimi polinomi madžarsko-britanski matematik Arthur Erdélyi (1908 – 1977) madžarski matematik Gábor Szegő (1895 – 1985) ter ameriški matematik Richard Allen Askey (rojen 1933).
Vsebina |
Definicija [uredi]
Najugodneje je, da za definicijo ortogonalnih polinomov uporabimo oznako za notranji produkt za katerega velja, da je za dva ortogonalna polinoma enak nič
kjer sta
ortogonalna polinoma.
Zaporedje ortogonalnih polinomov je zaporedje
.
Pri tem pa imajo
stopnjo n in vsi različni člani zaporedja so ortogonalni drug na drugega. Lastnosti polinomov so odvisni od lastnosti operatorja
.
Diferencialne enačbe, ki vodijo do ortogonalnih polinomov [uredi]
Pomembni razred ortogonalnih polinomov izhaja iz diferencialne enačbe z obliko
kjer je
največ kvadratni polinom
linearni polinom
funkcija, ki jo je potrebno najti
konstanta, ki jo je potrebno najti.
Enačba pripada Sturm-Liouvilleovemu tipu enačb. Te vrste enačb imajo singularnosti v svojih rešitvah za
, nimajo jih pa za določene vrednosti konstante
. Obstoja vrsta števil
, ki vodijo do vrste rešitev s polinomi
, če velja ena izmed naslednjih trditev
je resnični kvadratni polinom,
pa linearni, potem ima
dva različna realna korena
ni resnični kvadratni polinom , koren polinoma
leži natančno med korenoma polinoma
in vodeči člen polinomov
in
ima isti predznak.
je neničelna konstanta,
je linearni polinom in vodeči člen polinoma
ima nasprotni nasprotni znak kot polinom
.
Klasična definicija [uredi]
Naj bo
interval na realni premici tako, da velja
and
, kar imenujemo interval ortogonalnosti. Naj bo pozitivna funkcija znotraj intervala
w mora zadoščati zahtevi, da za polinom
mora biti integral
končen. Funkcijo w imenujemo utežno funkcijo.
Za dani vrednosti
in w lahko za dana polinoma
in
definiramo
.
Ta operacija je notranji produkt nad vektorskim prostorom. S tem pa je določena ortogonalnost dveh polinomov. Torej sta dva polinoma ortogonalna, če je njun notranji (skalarni) produkt enak nič.
Standardizacija [uredi]
Izbrani notranji produkt določa normo polinoma na običajen način
.
Ko pripravljamo ortogonalno bazo, poskušamo pripraviti ortonormalno bazo v kateri bodo vsi bazni elementi imeli normo enako 1. Za polinome to pogosto pomeni preproste kvadratne korene koeficientov. Namesto tega polinome skaliramo tako, da so koeficienti enostavnejši. To imenujemo standardizacija. Klasične polinome pogosto standardiziramo s tem, da postavimo vodeče koeficiente na neko vrednost ali pa postavimo določeno vrednost. Standardizacija na ta način je samo dogovor, nima pa matematičnega pomena. Standardizacija vključuje tudi skaliranje utežne funkcije.
Kvadrat norme polinoma
označimo s 
.
Vrednosti za
so za klasične polinome standardizirane (glej tabelo spodaj). To lahko zapišemo tudi kot
kjer je
Rekurzivni odnos [uredi]
Vsako zaporedje ortogonalnih polinomov ima svoj rekurzivni obrazec v obliki:
Koeficienti
,
in
so odvisni od
.
Vrednosti
,
in
lahko neposredno določimo. Naj bodo
in
prvi in drugi koeficient polinoma
:
in naj bo
notranji produkt polinoma
samega s seboj
Iz tega se dobi
Rodriquesov obrazec [uredi]
Posamezni členi
so sorazmerni z
Ta obrazec imenujemo Rodriguesov obrazec. Imenuje se po francoskem bankirju, matematiku in socialnem reformatorju Benjaminu Olindeju Rodriguesu (1795 – 185).
Pogosto ga pišemo v obliki
kjer je
odvisen od standardizacije.
Števila λn [uredi]
Iz vsega sledi, da je
Ker pa sta Q kvadratni in L linearna polinoma sta
in
konstanti (glej preglednico spodaj).
Klasični ortogonalni polinomi [uredi]
Med klasične ortogonalne polinome prištevamo:
Ortogonalni polinomi so rešitve diferencialne enačbe, ki ima obliko
.
Polinomi Jacobija [uredi]
Polinomi Jacobija so rešitve enačbe Jacobija
Polinomi, ki so jim podobni, imajo interval ortogonalnosti premaknjen in skaliran tako, da interval še vedno obsega
in je potrebno določiti dva parametra (glej tudi Gegenbauerjevi polinomi).
Polinomi Legendra [uredi]
Legendrovi polinomi so rešitev diferencialne enačbe
.
To enačbo imenujemo Legendrova enačba.
Druga oblika diferencialne enačbe je
.
Rekurzivni obrazec za polinome Legendra je
.
Najenostavnejši ortogonalni polinomi so polinomi Legendra. Njihov interval ortogonalnosti je [-1, 1], utežna funkcija pa je kar 1.
Nekaj prvih polinomov Legendra je
-
-
.
-
Polinomi so ortogonalni v intervalu [-1, 1], če je le
, saj velja
.
Polinomi Legendra so standardizirani tako, da je
za vse
.
Posplošeni Legendrovi polinomi [uredi]
Posplošene Legendrove polinome označimo z
kjer je
celo število
celo število tako, da je
.
Polinomi so definirani kot
.
Opomba:parameter
je zapisan v oklepaju, da ne izgleda kot potenca.
Rekurzivni obrazec za določanje teh polinomov je
.
Za stalni
je zaporedje
ortogonalno v intervalu
z utežno funkcijo enako 1.
Za dani
so polinomi rešitev diferencialne enačbe
.
Polinomi Gegenbauerja [uredi]
Kadar je ena skupina parametrov
in
med seboj enaka, dobimo polinome Gegenbauerja. Zapišemo jih kot
. Definirani pa so kot
.
Pri tem je
and
Mora pa biti
večji od -1/2.
Polinomi Čebišova [uredi]
Diferencialna enačba, katere rešitve so Čebišovi polinomi, je
.
Imenujemo jo enačba Čebišova.
Rekurzivni obrazec za polinome Čebišova je
.
Rodriquesov obrazec je
Znani so tudi polinomi Čebišova druge vrste, ki pa jih označujemo z
.
Polinomi Laquerra [uredi]
Najsplošnejši polinomi Laquerra se imenujejo posplošeni polinomi Laquerra in jih označujemo z
. Parameter
mora biti večji od -1.
Diferencialna enačba s katero so določeni polinomi Laquerra je
Druga oblika diferencialne enačbe pa je
Rekurzivni obrazec je
Rodriquesov obrazec je
Polinomi Hermita [uredi]
Diferencialna enačba, ki določa polinome Hermita, je
Imenujemo jo Hermitova enačba.
Druga oblika diferencialne enačbe je
Znana je še tretja oblika
rekurzivni obrazec je
Rodriquesov obrazec je
Nekaj prvih polinomov Hermita je




.
Tabela klasičnih ortogonalnih polinomov [uredi]
| Ime in oznaka | Polinomi Čebišova, ![]() |
Polinomi Čebišova (druge vrste), ![]() |
Polinomi Legendra, ![]() |
Polinomi Hermita, ![]() |
|---|---|---|---|---|
| Meje ortogonalnosti | ![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
utežna funkcija ![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
| Standardizacija | ![]() |
![]() |
![]() |
Vodeči člen = ![]() |
Kvadrat norme ![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
Vodeči člen ![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
Drugi člen ![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
Konstanta v diferencialni enačbi ![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
Konstanta v obrazcu Rodriguesa ![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
Rekurzivni odnos ![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
Rekurzivni odnos ![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
Rekurzivni odnos ![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
| Ime in oznaka | Posplošeni Laquerrovi polinomi, ![]() |
Polinomi Laguerra, ![]() |
|---|---|---|
| Meje ortogonalnosti | ![]() |
![]() |
Utežna funkcija ![]() |
![]() |
![]() |
| Standardizacija | Vodeči člen = ![]() |
Vodeči člen = ![]() |
Kvadrat norme ![]() |
![]() |
![]() |
Vodeči člen ![]() |
![]() |
![]() |
Drugi člen ![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
Konstanta v diferencialni enačbi ![]() |
![]() |
![]() |
Konstanta v obrazcu Rodriguesa ![]() |
![]() |
![]() |
Rekurzivni odnos ![]() |
![]() |
![]() |
Rekurzivni odnos ![]() |
![]() |
![]() |
Rekurzivni odnos ![]() |
![]() |
![]() |
| Ime in oznaka | Polinomi Gegenbauerja, ![]() |
Polinomi Jacobija, ![]() |
|---|---|---|
| Meje ortogonalnosti | ![]() |
![]() |
Utežna funkcija ![]() |
![]() |
![]() |
| Standardizacija | if ![]() |
![]() |
Kvadrat norme ![]() |
![]() |
![]() |
Vodeči člen ![]() |
![]() |
![]() |
Drugi člen ![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
![]() |
Konstanta v diferencialni enačbi ![]() |
![]() |
![]() |
Konstanta v Rodriguesovem obrazcu ![]() |
![]() |
![]() |
Rekurzivni odnos ![]() |
![]() |
![]() |
Rekurzivni odnos ![]() |
![]() |
![]() |
Rekurzivni odnos ![]() |
![]() |
![]() |
Zunanje povezave [uredi]
- Ortogonalni polinomi na MathWorld (v angleščini)
- Ortogonalni polinomi (v angleščini)
- Polinomi Laquerra na MathWorld (v angleščini)
.
ortogonalna polinoma.
največ kvadratni polinom
linearni polinom
je resnični kvadratni polinom,
pa linearni, potem ima ![w : [x_1, x_2] \to \mathbb{R}](http://upload.wikimedia.org/math/d/5/d/d5deafb8def65703d75849ce0142f945.png)

.
.
.




![P_n(x) = \frac{1}{{e_n}W(x)} \ \frac{d^n}{dx^n}\left(W(x)[Q(x)]^n\right)](http://upload.wikimedia.org/math/0/5/3/053c6bdce2a23cedd8699f20a10268e3.png)
odvisen od standardizacije.
![(1-x^2)\,y'' + (\beta-\alpha-[\alpha+\beta+2]\,x)\,y' + {\lambda}\,y = 0\qquad \mathrm{kjer je}\qquad\lambda = n(n+1+\alpha+\beta)\,](http://upload.wikimedia.org/math/5/c/5/5c5cdd017c6b8a5e90cee3aa156538c4.png)
.
.
.




.
.
.
.
.
.
.
.
.![T_n(x) = \frac{\Gamma(1/2)\sqrt{1-x^2}}{(-2)^n\,\Gamma(n+1/2)} \ \frac{d^n}{dx^n}\left([1-x^2]^{n-1/2}\right).](http://upload.wikimedia.org/math/3/e/3/3e3cc56e696a6988a5540f9ee358af02.png)













.





























































if 

















