Navadna dobra misel

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Navadna dobra misel
Cvetoči grmiček navadne dobre misli
Cvetoči grmiček navadne dobre misli
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Lamiales (ustnatičevci)
Družina: Lamiaceae (ustnatice)
Rod: Origanum (dobra misel)
Vrsta: O. vulgare
Znanstveno ime
Origanum vulgare
L.

Navádna dôbra mísel (znanstveno ime Origanum vulgare - Grki so rastlino imenovali Orosganos, gorsko veselje; slovensko tudi divji majaron, kot začimba navadno pod imenom origano) je trajnica z drobnimi škrlatnimi cvetovi, ki zraste približno pol metra visoko. Sodi v družino ustnatic.

Vsebnost origana (dobre misli)[uredi | uredi kodo]

Dobra misel vsebuje dišavno olje (okoli 2 %), katerega glavna sestavina je timol, ki daje močan aromatičen okus. Uporablja se kot dišavnico, začimbnico ali pa zdravilno rastlino.

Uporaba v zdravilstvu[uredi | uredi kodo]

Sicer zdravilna rastlina je bolj poznana kot začimba. Pri kuhanju se uporabljajo listi, praviloma posušeni. Rastlina je bogata z; železom, magnezijem, omega tri maščobami, vitaminom A in C, vsebuje veliko čreslovin in grenčin. Čaj iz dobre misli je učinkovit pri prehladu, želodčnem krču, črevesnem krču, napihovanju, lajša revmatične bolečine, blaži kašelj in znižuje telesno temperaturo.

V srednjem veku so verjeli, da ščiti pred čarovnicami in hudičem.

Je značilna začimba sredozemskih kuhinj, predvsem grške in italijanske. Pri nas se uveljavlja šele zadnje čase skupaj s picami, za katere je glavna začimba.

Pri kuhanju ga uporabljamo za:

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]