Čreslovina
 |
Članek ne navaja nobenega medbesedilnega sklica ali vira. |
 |
Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. Razlog za to je: notranje povezave, prevod, .... |
Čreslovina ali tanin je rastlinska polifenolna spojina grenkega okusa, ki veže in obarja ali zvija proteine. Čreslovinsko adstringentno delovanje je krivo za suh in trpek obcutek v ustih ob uzivanju rdecega vina,mocnega caja ali neolupljenega sadja.Termin tanin izhaja iz uporabe taninov v usnjarski industriji kot strojila in se uporablja za poimenovanje sirokega spektra polifenolnih spojin,ki so lahko hidroksilirane ali pa so nanje vezane kaksne druge funkcionalne skupine(kot npr. karboksilna) s katerimi tvorijo močne komplekse s proteini in z drugimi makromolekulami.Njihova molekulska masa je nekje od 500 do cez 3000.Reagirajo z alkalnimi spojinami,zelatino,tezkimi kovinami,zelezom,limonino vodo,kovinskimi solmi,mocnimi oksidanti in s cinkovim sulfatom.
Vsebina |
Vrste [uredi]
Tanine razdelimo na hidrolizirajoče in kondenzirane (proantocianidini)
| Base Unit: |  |
 |
|---|---|---|
| Class/Polymer: | Hidrolizirajoči tanin | Kondenzirani tanin |
Nahajališče [uredi]
Tanine najdemo v celotnem kraljestvu rastlin.Najvec jih je v gymnosperms in pa v angiosperms,glede na del rastline pa v vakuolah in v povrsinskem vosku rastlin.To so predeli v katerih obicajno tanini ne sodelujejo pri metabolizmu rastline ampak se aktivirajo samo ob poskodbi celice ali v primeru celicne smrti.Tanine najdemo v listih,popkih,semenih,koreninah in v steblu.Za tanine predvidevajo,da naj bi pomagali regulirati rast dolocenih delov rastline,saj se v primeru stebla nahajajo v sekundarnem floemu in ksilemu in v obmocju med skorjo in epidermo.Najdemo jih tudi v lesu iglavcev kot inhibitorji aktivnosti mikroorganizmov,kar pripomore k daljsemu zivljenju lesa.Ptici,golazen in patogeni pa so krivci za manjso biorazpolozljivost taninov v rastlinah.
Hidrolizirajoci tanini [uredi]
Hidrolizirajoci tanini so vecinoma estri sladkorja (po navadi d-glukoza) in pa razlicnega stevila molekul fenolnih kislin kot sta galna kislina (v primeru galotaninov) ali heksahidroksidifenska kislina ali oksidirana oblika dehidroheksahidroksidifenska kislina(v primeru elagitaninov).Hidroliza estra na sladkor in fenolno kislino potece s sibko bazo ali sibko kislino.
Primer galotoninov je ester med galno kislino in pa taninsko kislino(C76H52O46 ) ,ki ga najdemo v listih in lubju stevilnih rastlinskih vrst.
Kondenzirani tanini [uredi]
Kondenzirani tanini ali tudi proantocianidi so polimeri od 2 do 50(ali vec)flavanov,ki so med seboj povezane z C-C vezmi in se tezko cepijo s hidrolizo.Hidrolizirajoci tanini in pa vecina kondeziranih taninov je topnih v vodi,samo nekateri veliki kondenzirani pa niso topni v vodi.
Hrana,ki vsebuje tanine [uredi]
Čaj
Cajevec(camellia sinensis) je primer rastline,ki vsebuje veliko tanina.Ko zauzijemo katerikoli list cajevca namocenega v vroci vodi,zacutimo grenak,trpek(adstrigent) okus v ustih, ki je znacilen za tanine.To je zaradi katehinov in ostalih flavonoidov.Tanini v caju se kemijsko razlikujejo od ostalih rastlinskih taninov, naprimer taninske kisline,ki jo ekstrakti cajevca naj ne bi vsebovali .Crni caj in caj poprove mete delujeta bolj inhibitorno na zelezo kot pa ostali zeliscni caji, kot so kamilični, lipov ali čaj plazeče mete.
Vino
Tanine(vecinoma kondenzirani) najdemo tudi v vinu,vecinoma v rdecem in te pridobivamo iz razlicnih virov, njihove lastnosti pa se glede na vir razlikujejo.Tanini, prisotni v lupini grozdja in njegovih pečkah(ta je se posebno trpek), se vecinoma bolj opazijo v rdecih vinih,ki se fermentirajo v stiku z lupino in pečkami z namenom pridobivanja barve iz lupine.Steblo grozda prav tako vsebuje tanine in jih prispeva k vinu,ce jih pred stiskanjem in fermentacijo ne odstranimo.Tanini pridobljeni iz grozdja so kondenzirani in so polimeri sestavljeni iz proantocianidinih monomerov.Hidrozilirajoci tanini pa se ekstrahirajo iz sodov narejenih iz hrastovega lesa,v katerih se vino stara.Hidrolizirajoci tanini se lazje oksidirajo kot pa kondenzirani.
Vecina danasnjih vinarjev se izogiba nezazelenim taninom, pridobljenim iz pečk.Zato posvecjo posebno pozornost pridobivanju soka z neznim in pazljivim stiskanjem, saj se na ta način izognejo strtju pečk in sproščanju taninov v vino.Ce pa grozje mocno stisnemo,pa dobimo vino,ki pa je bolj trpko in vsebuje vec taninov in se ga shranjuje posebej.Vina lahko vsebujejo tudi tanine pridobljene iz hrastovih ali lesenih sodov v katerih se shranjujejo.Tanini igrajo posebno vlogo pri staranju vina ,saj preprecujejo oksidacijo in so del polimera ter so glavni del sedimenta pri vinu.
Zadnje narejene studije o uzivanju vina in njegovem pridobivanju kazejo,da imajo tanini v obliki proantocianidinov pozitivne ucinke na ožilje. Studije kazejo,da tanini zavirajo delovanje peptida,ki povzroca otrdelost arterij.Da lahko potrdimo to trditev studije kazejo na to,da so vina,ki jih pridelujejo v jugovzhodni Franciji in na Sardiniji posebej bogata s proantocianidini in da v teh pokrajinah ljudje zivijo daljse zivjenje.
Ucinki tanina na pitnost in staranje vina
Tanini dajejo obcutek tezkega vina v primerjavi z vini,ki jih vsebujejo manj.Opisemo jih kot suh in trpek okus ali kot obcutek dlakavosti v ustih,ki se lahko primerja s cajem,ki ga pripravimo tako, da ga damo v vodo še preden ta zavre in je mocno taninski.Ta ucinek se posebno pride do izraza,ko pijemo to vino brez uzivanja hrane.
Veliko ljubiteljev vina vidi naravne tanine(prisotne predvsem v sortah kot Cabernet Sauvignon in v barikiranih vinih) kot dober znak za potencialno staranje vina.Ko se taninska vina starajo,se tanini zacnejo razkrajati in s tem vino zori ter pridobiva na starosti,saj mu tanini omogocajo prezivetje vsaj 40 let in vec. Vino bogato s tanini se zelo dobro ujema z mastnim,tezkim obrokom,se posebno z zrezki,saj tanini pomagajo pri metabolizmu mascob ter tako dobrodejno vplivamo tako na vino kot tudi na zrezek.V mnogih regijah(kot npr.Bordeaux) so taninske vinske sorte kot so Cabarnet Sauvignon mesane s sortami z manjso vsebnostjo taninov kot so Merlot ali Cabernet Franc in s tem razredcimo ucinek tanina.Vina,ki jih pijemo kot mlada vina, pa značilno vsebujejo manj tanina .
Sadje
Granatna jabolka
Granatna jabolka vsebujejo več različnih vrst taninov, predvsem hidrolizirajoce tanine.Najbolj pogosti so t.i. punicalagini..Punicalagini imajo molekulsko maso 1038 in so najvecje molekule,ki so jih nasli v plazmi podgan nespremenjene po peroralni aplikaciji in niso pokazali nobenih toksicnih stranskih ucinkov pri podganah,ki so bile na 37 dnevni dieti s 6% punicalagini.Punicalagini so tudi glavni sestavni del soka granatnih jabolk in zato glavni vzrok za antioksidativno delovanje in za ugoden vpliv na zdravje.
Na trzicsu so stevilna prehranska dopolnila,ki vsebujejo ekstrakt granatnih jabolk in so standardizirana glede na punicalagine,kot glavni del granatnih jabolk.Ekstrakti so splosno prepoznavni kot varni(GRAS) in imajo potrditev ameriske agencije FDA.
Ker so bili opaženi veliki sinergistični učinki v »natural spectrum« ekstraktih, priporočajo, da bi bolje raziskali sestavine granatnih jabolk, ki oponašajo polifenolno razmerje v njem.
Kaki jabolko
Nekatera kaki jabolka, ki še niso dozorela ( se posebno korejska, amersika in japonska) , so zaradi visoke vsebnosti taninov, zelo astringentna; to pa pomeni, da ob zauzitju nezrelega kaki jabolka dobimo popolnoma suha usta, kljub temu da žleze slinavke še vedno izločajo slino. Areca Cactu med drugim vsebuje tudi tanin, ki ima protibakterijske lastnosti.
Jagodno sadje
Večina jagodnega sadja, kot so brusnice, jagode in borovnice, vsebujejo tako hidrolizirajoce kot kondenzirane tanine.
Prekajena hrana
Tanini, ki jih vsebuje les ( hrastov, česnjev, in drugi) , ki ga uporabljamo za pripravo prekajenih jedi (mesa, rib), se lahko pojavijo na površini le teh.
Pivo
Visoke kolicine taninov, ki jih vsebuje hmelj, pripomorejo k grenkejšemu okusu določenih vrst piva.
Sadni sokovi citrusov
Citrusi sami po sebi ne vsebujejo taninov, kljub temu pa jih dostikrat najdemo v oranžno obarvanih sokovih, saj te vsebuje barvilo. Jabolčni, jagodni in grenivkin sok vsebujejo veliko količino taninov. Včasih pa jih dodajajo sokovom, da bi dosegli bolj astringentni okus.
Začimbe
Nageljnove žbice, pehtran, kumina, timijan, vanilija in cimet vsi vsebujejo tanine.
Stročnice
Večina stročnic vsebuje tanine. Rdeče obarvani fižol vsebuje največ taninov, bele obarvani pa najmanj.
Čokolada
Tudi čokolda vsebuje tanine, in sicer cca 10mg na ml tekoče oblike. Da bi dosegli količino taninov ekvivalentno tisti v eni steklenici vina, bi morali zaužiti kar 100 tablic čokolade.
Prehrana [uredi]
V preteklosti so tanini veljali za nehranljive (škodljive), dandanes pa vemo, da so njihove koristne oz. nekoristne lastnosti odvisne predvsem od njihove kemijske strukture in odmerka. Nove tehnologije analiziranja kemijske in molekularne strukture so pokazale, da je delitev taninov v 2 skupini – na hidrolizirane in kondenzirane, preveč poenostavljena. V nedavnih študijah so dokazali, da krmilini izdelki, ki vsebujejo kostanjeve tanine v majhnih količinah (0.15-0.2%), lahko izboljšajo počutje in kvaliteto piščancev. Študije kostanjevih taninov so pokazale tudi njihov dobrodejen efekt na kvaliteto baliranega sena, še posebej v zmanjševanju amonijaka in NPN (non protein nitrogen). Gonzales S. je z svojimi študijami o in vitro sproščanju amoniaka ter suhi razgradnji plodov soje, dokazal, da je pri varovanju plodu soje pred RUMEN bakterijami, najbolj učinkovit kostanjev tanin.
Tanini, če so zaužiti v prevelikih količinah, inhibirajo abosrpicijo mineralov kot sta železo in kalcij. Pomanjkanje železa lahko pripelje do anemij, pomanjkanje kalcija pa do osteoporoze. Tanini s kovinskimi ioni tvorijo kelatne komplekse, to pomeni, da ion, ki ga vežejo, ni več na razpolago. To je v primeru infekcije dokaj zaželjeno, saj tanini vežejo železo, ki bi ga mikroorganizmi rabili za svoje razmnoževanje. Pri prežvekovalcih so dokazali, da tanini obarjajo proteine, ki inhibirajo absorpcijo hranljivih snovi iz žitaric, vsebujočih velike količine taninov, kot je sorghum. Tanini zmanjšajo razpoložljivost rastlinskih virov železa, poznanih tudi kot ne-hemski. Na živalske vire oz. absorpcijo hemskega železa tanini ne vplivajo. Taninska kislina pri podganah ne vpliva na absorpcijo mineralov, ki se nahajajo v sledvoih (cink, baker, magnezij).
Tanini so fenolne zmesi, ki če so prisote v lumnu gastrointestnalnega trakta, zmanjšajo biorazpoložljivost železa in s tem njegovo absorbcijo. Način interakcij fenolnih zmesi z hidroksiliranimi se signifikantno razlikuje od načina inhibiranja absorpcije železa. Treba pa je poudariti, da kondenzirani tanini ne motijo absorpcije železa.
Da bi preprečili inhibicijo absorpcije mineralov, je priporočljivo piti čaj in kavo vmes med obroki in ne pri njih. Hrana bogata z C vitaminom pomaga pri nevtralizaciji učinkov tanina na abosrpcijo železa. Že samo dodatek limoninega soka v čaj, bo zmanjšal negativni učinek taninov na absorpcijo železa, dodatek mleka pa na to skorajda ne vpliva.
Pri posebej občutljivih posameznikih lahko vnos večjih količin taninov povzroči iritacijo črevesja, ledvic, želodca, poškodbe jeter ter gastrointestinalne bolečine. Dolgoročna uporaba zelišč, z izjemo čaja, ki vsebujejo večje koncentracije taninov ni priporočljiva. Med redno uporabo zelišč z visoko vsebnostjo taninov in nazalnem raku so dokazali povezavo.
Terapevtski učinki [uredi]
Pripravke iz rastlin, ki vsebujejo čreslovine, uporabljajo v terapiji zaradi njihovega adstringentnega delovanja. Pri notranji uporabi delujejo kot antidiaroiki (sredstva proti driski); na sluznici prebavil namreč tvorijo vezi z beljakovinami in nastane zaščitni sloj, ki ublaži vnetje. Draženje sluznice je zmanjšano in peristaltika se zavre. Pripravki s čreslovinskimi učinkovinami se uporabljajo tudi topično na koži ali sluznicah. Zaradi adstringentnega učinka zaustavijo manjše krvavitve.
Izolirane čreslovine se načeloma ne uporabljajo. Prednost imajo pripravki iz rastlinskih drog, v katerih so molekule čreslovin vezane na beljakovinske molekule, zato je njihov učinek počasnejši in manj agresiven.
Zdravilne rastline s čreslovinami so hrast, navadni oreh, octovec, srčna moč, borovnica, čajevec in še drugi.
Uporaba [uredi]
So pomembna sestavina pri strojenju usnja. Tradicionalno je za strojenje usnja še danes v uporabi tanin hrastovega lubja, so pa danes v uporabi tudi druge anorganske snovi.
V medicini tanine uporabljamo kot antidarojične, hemostatične in antihemerodine učinkovine. Njihov protivnetni učinek pomaga pri nadziranju vseh indikacij gastritisa, enteritisa, ezofagitisa, in črevesnih motenj. Tudi diareo zdravimo z astringnetnim zdravilom, ki ne zaustavi toka distribucije substance v želodcu, pač pa kontrolira razdražensot tankega črevesja.
Tanini ne zdravijo samo opeklin in zaustavlajo krvavitev, ampak preprečujejo tudi nastanek infekcij, istočasno pa sodelujejo pri celjenju rane. Zmožnost, da na površini rane tvorijo zaščitno plast šem dodatno pripomore k preprečevanju infekcije. Koristini so tudi, če jih apliciramo na mukozno plast ust.
Tanini so lahko učinkoviti tudi pri varovanju ledvic. Uporabljajo se tudi za takojšno olajšanje pri bolečem grlu, diareji, krvavitvah, utrujenosti, kožnih razjedah ter kot citcatrizant za celjenje oz. Brazgotinjenje gangrenskih ran. Lahko tudi povzročijo nazadovanje tumorjev prisotnih v kožnem tkivu, vendar pa lahko ob prekomerni uporabi tudi povzročijo njihov nastanek v zdravem tkivu. Po poročanjih imajo tudi antivirusne učinke. V kolikor jih inkubiramo z rdečim grenivkinim sokom in rdečim vinom vsebujočim veliko količino taninov, potem pride do inaktivacije polivirusa, herpes simplex virusa, in mnogih drugih trebušnih virusov.
Tanine lahko uporbljamo tudi za »izvlek« raznih strupov, kot je npr. Strup čebeljega/osjega pika in ob tem takoj začutimo olajšanje. Pomagajo pri »izvleku« kožnih irritantov,saj delujejo adstringento – zatisnejo pore in izvlečejo tekočino.
Z železovim kloridom tvorijo tanini obarvanje, ki je lahko modro, črno ali zeleno do zeleno črno, odvisno od vrste tanina. Če taninom dodamo raztopino železovega (II) sulfata nastane črnilo.
Medicinski potencial [uredi]
Tanini imajo antivirusne, protibakterijske in antiparazitske učinke. V preteklih letih so preučevali tudi njihovo morebitno delovanje proti raku. Galotanini in epigalotanini so inhibitorji replikacije virusa HIV.
1,3,4-Tri-O-galloylquinic acid; 3,5-di-O-galloyl-shikimic acid; 3,4,5-tri-O-galloylshikimic acid; punicalin; punicalagin so inhibirali replikacijo virusa HIV v okuženih H9 limofocitih z zelo majhno citotksičnostjo. Punicalin in punicacortein C sta inhibirala prečiščeno reverzno transkiriptazo virusa HIV.
