Madridska pogodba
Madridska pogodba je skupno poimenovanje za mnogo sporazumov, dogovorov, mirovnih pogodb, konvencij, protokolov ipd.
 | Ta seznam je nepopoln. Wikipediji lahko pomagate tako, da ga dopolnite. |
- Madridski sporazum (1526) med Francijo in Španijo je pogodba, s katero je ujeti kralj Franc I. Francoski pridobil svobodo od Karla V. Habsburškega v zameno za ozemlja Neapeljskega kraljestva, Milanske vojvodine in Burgundije, za plačilo visoke odkupnine in za privolitev, da se njegova sinova obdržita v rokah Habsburžanov kot talca. [1] Sporazum je bil spremenjen leta 1529 s Kambrejsko mirovno pogodbo.
- Madridski sporazum (1617) med Benečani in Avstrijci je zaključil Furlansko vojno (1615-1617), s katero je Beneška republika branila svoja kopna ozemlja; znana je tudi kot Uskoška vojna, ker so istočasno Uskoki za račun Avstrijcev napadali beneško floto po Jadranskem morju. S sporazumom je Habsburška monarhija pridobila več istrskih in dalmatinskih pristanišč, Beneška republika pa izgon Uskokov, torej oblast nad vsem Jadranom. Edini prizadeti so ostali prebivalci hudo opustošene Furlanije. [2]
- Madridski sportazum (1621) med Francijo in Španijo za Valtellino je določil, da se dolina povrne v last kantona Graubünden pod pogojem, da se katoliškemu delu prebivalstva zagotovi zaščita verske izpovedi in amnestija za pretekle prekrške. Sporazum ni nikoli stopil v veljavo. [3]
- Madridski sporazum (1670) med Španijo in Anglijo, ki je zaključil anglo-špansko vojno, je vseboval špansko priznanje Jamajke in Kajmanskih otokov za angleško kolonijo ter dogovore o osvoboditvi vojnih ujetnikov, izbrisu vojnih odškodnin in bodočem nenapadanju. [4]
- Madridski sporazum (1733) med Francijo in Piemontom na eni strani in Španijo na drugi je zagotavljal, da bo Španija intervenirala v poljsko nasledstveno vojno v zameno za podelitev Dveh Sicilij Karlu prvorojencu Elizabete Farnese (španske kraljice), in parmskega ter toskanskega ozemlja njenemu drugorojencu Filipu [5], kar se je z nekaterimi spremembami tudi uresničilo.
- Madridski sporazum (1750) med Španijo in Veliko Britanijo je obnovil sodelovanje, ki je že bilo predvideno v aahenski pogodbi iz leta 1748, ki je pa Španija dotlej ni spošovala. Velika Britanija je s tem pridobila pomembne prednosti v španskih pristaniščih.[3]
- Madridska pogodba (1750) med Portugalsko in Španijo je razveljavila Pogodbo iz Tordesillasa in sprejela dejansko obstoječe stanje, kar je priznalo Špancem kolonijo v Sacramentu, Portugalcem pa vsa področja zahodnih brazilskih posesti, ki so jih zasedli in upravljali jezuitski misijoni. [6] Pogodba je bila razveljavljena leta 1761 z dogovorom El Pardo.
- Madridska pogodba (1801) med Portugalsko, Španijo in Francijo je v glavnem portugalsko sprejetje pogojev španskih okupatorjev: Portugalci so priznali špansko zasedbo nekaterih ozemelj, preklicali sodelovanje z Angleži in jim prepovedali dostop v svoja pristanišča, medtem ko so obnovili sodelovanje s Francijo. Pogodba je popravek mirovne pogodbe, ki je bila sklenjena med Španijo in Portugalsko pred samo tremi meseci v Badajozu, in dodaja velike ugodnosti za Francijo. [7]
- Madridski sporazum (1844) je urado špansko priznanje neodvisnosti Republike Čile, ki je bila sicer de facto samostojna že od leta 1817. [8]
- Madridski sporazum (1880) je pogodba med maroškim sultanatom in dvanajstimi kolonialnimi državami za poenotenje upravljanja raznih predelov države v njihovi posesti, za razpolaganje z naravnim bogastvom teh krajev in za socialno zaščito lokalnih uslužbencev v njih. Interesirane države so bile: Španija, Francija, Združeno kraljestvo, Nemško cesarstvo, Avstro-Ogrska, ZDA, Belgija, Kraljevina Italija, Kraljevina Nizozemska, Kraljevina Portugalska, Švedsko-norveška zveza, Kraljevina Danska. Sporazum je zapadel po dekolonizaciji področja, v obdobju 1956-1969. [9]
- Madridski sporazumi (1891) je skupina mednarodnih zakonov (madridski sistem), ki urejujejo registracijo patentov in blagovnih znamk v raznih državah. Od začetnih 55 podpisnikov sporazumov je njihovo število do danes (2019) naraslo na 104 člane. Sporazumi in zadevni protokoli so bili v tem času večkrat izpopolnjeni. [10]
- Madridski sporazum (1912) med Francijo in Španijo določa meje med posestmi v južnem Maroku, na mejah z Mavretanijo in španskimi deli Sahare. Vsebuje manjše popravke Pariške konvencije 1904. Sporazum je zapadel po dekolonizaciji področja, v obdobju 1956-1975.
- Madridska konvencija (1920) je uredila mednarodno poštno poslovanje agencije UPU (Union postale universelle), ki deluje pod okriljem Organizacije združenih narodov. [11]
- Madridski dogovor (1975) med Marokom, Španijo in Francijo je naslednik sporazuma iz leta 1912 in zaznamuje zaključek kolonializma v Maroku, Mavretaniji in španski Sahari, ki pa ni preprečil nadaljnjih političnih problemov na tem področju. Ozemlje, danes imenovano Zahodna Sahara, je še vedno predmet teritorialnih sporov. [12]
- Madridska konvencija (1980) med 40 članicami Sveta Evrope je postavila smernice za obmejno trgovsko in kulturno izmenjavo (Transfrontier Cooperation), s poudarkom na sodelovanju med oblastmi na obeh straneh meje. [13]
- Madridski protokol (1998) je del zbirke pogodb o Antarktiki. Vsebuje določbe za vsesplošno zaščito antartskega habitata in pripadajočih ali povezanih ekosistemov. [14]
- Madridska konferenca (1991) je bila mirovni pogovor, ki sta ga sklicali ZDA in Sovjetska Zveza. To je bil prvi korak na mednarodnem nivoju za vzpostavitev mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestino ter arabskimi deželami (vključno s Sirijo, Libanonom in Jordanijo). Konferenca ni imela namena odločati ali svetovati, temveč samo vzpostaviti stik med sprtimi strankami. Kar je sicer tudi imelo skromne rezultate, v glavnem mirovno pogodbo med Izraelom in Jordanijo (1994). [15]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Francis I of France, Enciclopedia Britannica, XI.
- ↑ Caimmi, R.: La guerra del Friuli, Gorizia 2007, ISBN 978-88-6102-008-5
- ↑ 3,0 3,1 Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
- ↑ Gardiner, F. D.: European Treaties Bearing on the History of the United States and Its Dependencies to 1648. Kessinger Publishing 2007, ISBN 978-0-548-56895-8
- ↑ Drago, A.: I Borboni di Spagna e Napoli, Milano 1973
- ↑ Rodrigues J.D., Oliveira P.A.: História da Expansão e do Império Português, ed. Esfera dos Livros 2014
- ↑ Fournier A.: Napoleon the First: A Biography, H. Holt and Company, 1903
- ↑ Barros Arana, D.:Historia general de Chile, Volumen 10, Editorial Universitaria, 1999. ISBN 956-11-1607-3
- ↑ https://www.protocolo.org/ceremonial/protocolo-diplomatico/conferencia-de-madrid-1880-i.html
- ↑ WIPO Madrid system homepage
- ↑ http://www.upu.int/en.html
- ↑ >Ley 40/1975, de 19 de noviembre, sobre descolonización del Sahara.
- ↑ https://www.coe.int/en/web/conventions/full-list/-/conventions/treaty/106
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. novembra 2019. Pridobljeno 9. februarja 2020.
- ↑ Harms G., Ferry T.: The Palestine-Israel Conflict: A Basic Introduction, Pluto Press, Canada 2005.
Ta razločitvena stran vsebuje seznam člankov, ki bi sicer imeli enak naslov Madridska pogodba.
Če vas je sem pripeljala notranja povezava, jo lahko popravite tako, da bo usmerjena neposredno na pomensko ustrezni članek.
Če vas je sem pripeljala notranja povezava, jo lahko popravite tako, da bo usmerjena neposredno na pomensko ustrezni članek.