James Joyce

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Joyce okrog leta 1918

James Augustine Aloysius Joyce, irski romanopisec in pesnik, * 2. februar 1882, Rathgar, predmestje Dublina, Irska, † 13. januar 1941, Zürich, Švica.

Obiskoval je šole pri jezuitih in univerzo v rojstnem mestu, vendar se je že mlad oddaljil od katoliške vere in je leta 1904 zapustil Irsko, ki se mu je zdela nazadnjaška. Nikoli pa ni pozabil rojstnega Dublina, o katerem je veliko napisal. Nekaj časa je živel v Parizu, nakar se je preselil v Trst, kjer je ostal enajst let, skoraj do začetka 1. svetovne vojne. V Trstu se je preživljal tudi z inštruiranjem angleščine, eden od njegovih učencev je bil tudi kasnejši slovenski pravnik Boris Furlan. Po nekaj letih bivanja v Parizu in Švici se je leta 1919 vrnil v Trst, a nova podoba mesta ga je razočarala in za vselej oddaljila od teh krajev. V Trstu je bil prijatelj pisatelja Itala Sveva. Za eno noč je prespal tudi v Ljubljani, ker je pomotoma stopil z vlaka misleč, da je že prispel v Trst. V spomin na to ljubljansko noč so mu v Ljubljani postavili spomenik.

Joycea prištevamo med najuglednejše književnike 20. stoletja, v sklopu sodobnega pojmovanja romana. Prefinjeno opisovanje vsakdanjosti se veže z globokimi psihološkimi opazovanji, iz katerih je razvidno pisateljevo osebno prepričanje. Njegova dela so imela velik vpliv na generacijo pisateljev iz obdobja med svetovnima vojnama, vendar samo v oziru sloga in izražanja, medtem ko njegove zamisli niso bile nadalje razvite in obdelane, prav tako ne povsem sprejete.

James Joyce je bil eden od plejade slovitih irskih književnikov, čeprav ni dobil Nobelove nagrade kot so jo W. B. Yeats (1923), G. B. Shaw (1925), S. B. Beckett (1969) in S. J. Heaney (1995).

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

1882 - 1904: Dublin[uredi | uredi kodo]

James se je rodil očetu Johnu Stanislausu Joyceu in Mary Jane "May" Murray v predmestju Dublina, imenovanemu Rathgar. Krščen je bil v cerkvi Sv. Jožefa v Terenuru, 5. februarja istega leta.

Šolanje je začel leta 1888 na Clongowes Wood College, jezuitski šoli v Clanu, Grofija Kildare. Leta 1892 je moral šolo zapustiti, ker oče ni mogel več plačevati šolnine. James se je nato nekaj časa šolal doma, nato pa na kratko še v šoli O'Connell, ki jo je vodila krščanska bratovščina na North Richmond Streetu v Dublinu. Leta 1893 je bil nato sprejet na Belvedere College[1].Nanj je močno vplivala filozofija Tomaža Akvinskega.[2]

1904-20: Trst in Zürich[uredi | uredi kodo]

Chamber music, njegovo prvo delo, je zbirka pesmi iz leta 1907.

Dubliners (1914) je zbirka črtic, ki nazorno prikazujejo takratno življenje v njegovem rojstnem mestu. To ime je prevzela tudi slovita irska vokalno-instrumentalna skupina The Dubliners. Iz te dobe je tudi roman pretežno avtobiografskega značaja, ki ga založnik ni hotel objaviti in ga je zato Joyce zažgal. Strani rokopisa, ki jih je žena rešila, so bile po pisateljevi smrti priobčene pod naslovom Stephen Hero (1944). Delo je pisatelj znova napisal in je izšlo leta 1916 z naslovom A portrait of the artist as a young man.

1920-41: Pariz in Zürich[uredi | uredi kodo]

Njegovo najbolj znano delo je roman Ulysses (Ulikses), kar v latinščini pomeni Odisej, ki ga je priobčil leta 1922. Pisatelj se v je tem delu otresel vsakršne tradicije in je uveljavil popolnoma nov, neodvisen slog, kar je seveda povzročilo velik odmev med kritiko. Angleški in ameriški kritiki so označili roman kot pornografski. Spet drugi so priznali, da je delo samo naravna in definitivna posledica notranje poglobitve iz časa romantike.

Skrajno pojmovanje neodvisnega sloga je pisatelju narekovalo delo Finneganovo prebujenje (Finnegan's Wake) (1939), ki je popolna antiteza klasičnega romana in dotedanje književnosti sploh. Pod pretvezo sanj in polzavestnega stanja pisatelj izliva potoke ironije na vso poznano kulturo. O tem delu se kritika ni hotela opredeliti in tudi stilistično je še unikat. Joyce je Fineganovo prebujenje pisal že močno bolan v Parizu, kjer sta zanj skrbela Maria in Eugene Jolas.

Leta 1940 se je po nemški okupaciji ponovno umaknil v Zürich, kjer je bil 11. januarja 1941 operiran zaradi rane na želodcu. Takoj po operaciji se je počutil bolje, mkalu pa se je njegovo stanje poslabšalo. Padel je v komo, iz katere se je prebudil 13. januarja, 15 minut kasneje pa je umrl.

Dela[uredi | uredi kodo]

  • Chamber Music (1907)
  • Dubliners (Ljudje iz Dublina) (zbirka kratkih zgodb, med njimi tudi Evelina) (1914)
  • Exiles (1918)
  • Stephen Hero (1944)
  • A portrait of the artist as a young man (1916)
  • Ulysses (Ulikses) (1922)
  • Finnegan's Wake (Finneganovo bedenje) (1939)

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Themodernworld.com
  2. ^ Ellmann (1982), str. 60, 190, 340, 342; Cf. Portrait of the Artist as a Young Man, Wordsworth 1992, Intro. & Notes J. Belanger, 2001, 136, n. 309: "Synopsis Philosophiae ad mentem D. Thomae This appears to be a reference to Elementa Philosophiae ad mentem D. Thomae Aquinatis, a selection of Thomas Aquinas's writings edited and published by G. M. Mancini," professor of theology at the Pontifical University of Saint Thomas Aquinas, Angelicum in Rome (see The Irish Ecclesiastical Record, Vol V, letnik 32, št. 378, Junij 1899, str. 570, http://books.google.com/books?id=fpYvAAAAYAAJ&pg=PA570#v=onepage&q&f=false Dostopano 3. julija 2013