Pojdi na vsebino

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovenaca, Hrvata i Srba

Држава Словенаца, Хрвата и Срба
1918–1918
Zastava Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Zastava
Grb Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Grb
Lega Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Glavno mestoZagreb
45°48′N, 15°58′E
Skupni jezikislovenščina, hrvaščina in srbščina
Vladarepublika
predsednik¹ 
podpredsednika¹ 
Zgodovinska dobaPrva svetovna vojna
29. oktober 1918
• združitev s Srbijo
1. december 1918
Predhodnice
Naslednice
Avstro-Ogrska
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
¹ Predsednik in podpredsednika Narodnega sveta.

Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske. Obstajala je le do združitve s kraljevino Srbijo 1. decembra 1918.

2.–3. marca 1918[1] je v Zagrebu potekalo ljudsko zavarovanje, ki so se ga udeležili predstavniki različnih področij javnega življenja in člani več političnih strank, predvsem frakcije Mileta Starčevića iz Stranke pravic, ki jo je vodil Ante Pavelić, in Slovenske ljudske stranke.[2] Vladajoča Hrvaško-srbska koalicija in njena opozicijska Hrvaška ljudska kmečka stranka sta bili izključeni. Na srečanju je bila sprejeta Zagrebška resolucija, ki je razglasila enotnost narodov Slovencev, Hrvatov in Srbov (»enotni narod«, pri čemer so slednji opisani kot enakopravna »plemena«, katerih posebnim zgodovinskim položaj in željam se je treba prilagoditi) ter zahtevala pravico do samoodločbe in posesti ozemlja, ki so ga zasedali, vključno s celotno Cislajtanijo.[3]

5.–6. oktobra 1918 je bil v Zagrebu ustanovljen Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov. V sprejetem pravilniku je poudaril, da je »politični predstavnik vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki žive v Hrvaški in Slavoniji z Reko, v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Istri, Trstu, Kranjski, Goriški, Štajerski, Koroški, Bački, Banatu, Baranji, Medžimurju in po ostalih krajih jugozahodne Ogrske.« Narodnemu svetu je formalno načeloval Anton Korošec, v njegovi odsotnosti pa sta ga vodila Svetozar Pribičević in dr. Ante Pavelić (le-tega ne smemo zamenjevati z vodjo NDH).

Razglasitev ustanovitve Države Slovencev, Hrvatov in Srbov na Kongresnem trgu v Ljubljani

Avstro-Ogrska je oktobra antanti v zameno za premirje ponudila avtonomijo za slovanske narode v državi, kar pa je predsednik ZDA Woodrow Wilson zavrnil. Narodni svet je na podlagi te zavrnitve 21. oktobra zahteval brezpogojno samoodločbo. Po porazu Avstro-Ogrske in centralnih sil sta hrvaški sabor v Zagrebu in ljudski shod v Ljubljani 29. oktobra razglasila narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne Države Slovencev, Hrvatov in Srbov s središčem v Zagrebu. 31. oktobra je bila v Ljubljani ustanovljena Narodna vlada SHS v Ljubljani. Ta je bila najvišji zakonodajni in upravni organ v Sloveniji. 1. novembra je Narodni svet za Štajersko povišal Rudolfa Maistra v generala in mu poveril poveljstvo na slovenskem Štajerskem. 23. novembra so slovenske enote razorožile nemške brambovce v Mariboru.

Glavni članek: Boj za severno mejo.
Maistrovi borci na Koroškem 1919

Nevarnost s strani Italije, ki je v skladu z londonskim paktom zasedla Primorsko in Istro ter dele Dalmacije, in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo, izražen že s krfsko deklaracijo, sprejeto 20. junija 1917 v izgnanstvu na Krfu, sta povzročila 1. decembra 1918 združitev Države SHS s Kraljevino Srbijo v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev s prestolnico v Beogradu.

Verigar, znamka Ivana Vavpotiča, v uporabi od 1919

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  • Matijević, Zlatko (november 2008). »Narodno vijeće Slovenaca, Hrvata i Srba u Zagrebu: Osnutak, djelovanje i nestanak (1918/1919)« (PDF). Fontes (v hrvaščini). Hrvaški državni arhivi. 14 (14): 35–66. ISSN 1330-6804.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  • Štambuk-Škalić, Marina; Matijević, Zlatko, ur. (november 2008). »Narodno vijeće Slovenaca, Hrvata i Srba u Zagrebu 1918–1919. Izabrani dokumenti«. Fontes (v hrvaščini). Hrvaški državni arhivi. 14 (1): 71–596. Pridobljeno 8. decembra 2010.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  • Boban, Ljubo (Oktober 1993). »Kada je i kako nastala Država Slovenaca, Hrvata i Srba«. Radovi – Inštitut za hrvaško zgodovino (v hrvaščini). Inštitut za hrvaško zgodovino, Filozofska fakulteta, Zagreb. 26 (1): 187–198. ISSN 0353-295X. Pridobljeno 16. decembra 2012.
  • Jurij Perovšek, Slovenska osamosvojitev v letu 1918 : študija o slovenski državnosti v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, Ljubljana, 1998.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]