Volitve v Sloveniji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 23:48, 6. junij 2010 od Andrejj (pogovor | prispevki) (→‎Zunanje povezave: http://www.dvk.gov.si/Zgodovina.html)

Volitve v Sloveniji so zagotovljene z Ustavo Republike Slovenije, na katerih lahko sodelujejo volilni upravičenci (vsi državljani Slovenije, ki dopolnijo 18 let) ter tako sodelujejo v politiki Slovenije.

Predsedniške volitve

Predsednik Republike Slovenije je izvoljen na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah, ki so razpisane na vsakih 5 let oz. v primeru smrti predsednika 15 dni po smrti. Za predsednika republike je kandidat izvoljen z večino veljavnih glasov.

Dosedanje volitve: 1992, 1997, 2002, 2007

Državnozborske volitve

Volilne enote v Sloveniji

V Sloveniji potekajo volitve v državni zbor v osmih volilnih enotah, vsaka od njih pa je razdeljena na 11 okrajev. V vsakem od oseminosemdesetih okrajev kandidirajo drugi kandidati. Iz vsake od osmih enot je izvoljenih 11 poslancev, ne pa tudi po en poslanec iz vsakega okraja (iz nekaterih okrajev ni izvoljen nihče, iz drugih pa tudi do štirje kandidati). Poslanski mandati se razdeljujejo na dveh ravneh. Najprej na ravni volilne enote, nato pa še (preostali mandati) na ravni države. V praksi to pomeni, da se na ravni enot razdeli okoli dve tretjini sedežev, preostala tretjina pa na ravni države. Tako se razdeli 88 mandatov. Preostala dva sedeža zasedeta predstavnika italijanske in madžarske manjšine, ki se volita posebej (v deveti in deseti volilni enoti) po tako imenovanem Borda sistemu. Na ta način je skupaj izvoljenih 90 poslancev.

Sam potek razdeljevanja glasov je sledeč:

  1. Seštejejo se vsi glasovi na državni ravni in se razporedijo po strankah.
  2. Odstranijo se glasovi za stranke oz. liste, ki niso presegle volilnega praga.
  3. Po Dhondtovi formuli se sorazmerno razdelijo sedeži na preostale stranke.
  4. Vsaka stranka oz. lista, ki je v volilni enoti dosegla dvanajstino glasov, dobi en glas in sicer sedež prejme kandidat zmagovalne stranke, ki je prejel največ glasov.
  5. Po Droopovi kvoti razdelijo nadaljnje glasove. Vsaka lista oz. stranka, ki je osvojila dve dvanajstini glasov, prejme še en sedež in sicer drugo uvrščeni kandidat. Nato se razdeljevanje nadaljuje: tisti, ki so osvojili tri dvanajstine glasov, prejmejo tretji sedež.
  6. Preostale sedeže (tretjina sedeža) se razdeli ponovno po Dhondtovi formuli. Pri tej zadnji razdelitvi pridejo v štetje tudi glasovi iz tujine.

Volilni prag

Volilni prag za vstop v parlament je 4%.

Volilne enote

Zakon določa naslednje volilna enota [1]

  • VE1 Kranj
  • VE2 Postojna
  • VE3 Ljubljana, Center
  • VE4 Ljubljana, Bežigrad
  • VE5 Celje
  • VE6 Novo mesto
  • VE7 Maribor
  • VE8 Ptuj
  • VE9 Koper
  • VE10 Lendava

Dosedanje volitve

Dosedanje volitve: 1992, 1996, 2000, 2004,2008

Lokalne volitve

Lokalne volitve so volitve, ki potekajo le na določenemu ozemlju Slovenije (po navadi na ozemlju občine); na njih občani volijo svoje predstavnike za župane, občinski zbor, mestni zbor,...

Dosedanje volitve: 1994, 1998, 2002, 2006

Prihajajoče: 2010

Referendumi

Referendum je odločanje volilnih upravičencev o referendumskem vprašanju. V Sloveniji se razlikuje med ustavnorevizijskimi, zakonodajnimi referendumi in referendumi o ustanovitvi občine. Rezultati vseh so obvezujoči, razen kadar se razpiše predhoden posvetovalni referendum na državni ali lokalni ravni. Referendumi so lahko splošni (veljajo za celotno Slovenijo) ali pa lokalni (poteka le na določenem ozemlju).

Dosedanji referendumi:

Viri in opombe

Zunanje povezave