Sveti Peter, Piran

Sveti Peter

Raven (1952-1992)
Sveti Peter se nahaja v Slovenija
Sveti Peter
Sveti Peter
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°27′59.72″N 13°41′3.94″E / 45.4665889°N 13.6844278°E / 45.4665889; 13.6844278
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaObalno-kraška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaPiran
Površina
 • Skupno3,96 km2
Nadm. višina
210 m
Prebivalstvo
 (1 januar 2020)[1]
 • Skupno393
 • Gostota99 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
Zemljevidi
Sveti Peter - Vas
LegaObčina Piran
RKD št.4769 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP10. december 1983

Sveti Peter (pogosto zapisano okrajšano kot Sv. Peter, italijansko San Pietro dell'Amata, od 1952 do 1992 Raven) je naselje v Slovenski Istri[3], ki upravno spada pod Občino Piran.

Razloženo naselje z gručastim jedrom na skrajnem jugovzhodu Šavrinskega gričevja, na slemenu in pobočjih med dolinama reke Dragonje in potoka Drnica, obsega tudi zaselke Goreli, Ivankovec, Koščiči, Kozloviči, Sikuri, Špehi in Šterenci.

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Ime naselja so iz Sveti Peter v Raven spremenili leta 1952. Tako kot preimenovanje mnogih drugih krajev po Sloveniji v povojnem času je bilo tudi preimenovanje Svetega Petra del obsežne kampanje oblasti, da se iz toponimov slovenskih krajev odstranijo vsi religiozni elementi. Staro ime so naselju vrnili leta 1992.[4][5][6] Med domačini se je za vas ohranilo ime narečno ime »Šupeter«.[7]

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V nekdanjem kmečkem naselju, katerega prebivalci so se ukvarjali s pridelavo zgodnjih vrtnin, sadja in z oljkarstvom, je kmetijstvo danes večinoma le dopolnilna dejavnost, večina prebivalcev je zaposlenih v obalnih mestih. V okolici so ponekod še ohranjeni nasadi starih avtohtonih sort oljk (buga, črnica in štorta).

Znamenitosti[uredi | uredi kodo]

Tonina hiša
  • V zaselku Goreli je v prenovljeni Tonini hiši etnološka zbirka. V značilni kamniti istrski hiži so ohranjeni stara kuhinja, spalnica in torklja (stiskalnica za oljke), ki priča o pridobivanju oljčnega olja, ko je bila oljka tod še močno razširjena. Za hišo je eden od mnogih istrskih kalov.
  • Vrh slemena stoji razgledna cerkev sv. Duha, na robu vaškega jedra pa cerkev sv. Petra, po kateri ima kraj ime, z zanimivim renesančnim reliefnim oltarjem.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo - izbrani kazalniki, naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 28. aprila 2021.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 4769«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. »Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin« (pdf). Pridobljeno 15. marca 2022.
  4. Spremembe naselij 1948–95. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.
  5. Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.
  6. Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. Geografski vestnik 77(2): 25–43.
  7. Piransko podeželje / L'entroterra di Pirano. 2010. Piran: Občina Piran.

Viri[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]