Sove
| Sove | |
|---|---|
 | |
| Velika uharica (Bubo bubo) | |
Znanstvena klasifikacija  | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Aves (ptiči) |
| Klad: | Telluraves |
| Red: | Strigiformes (sove) Wagler, 1830 |
| Družine | |
|
Strigidae (prave sove) | |
 | |
| Območje razširjenosti vseh vrst sov | |
| Sinonimi | |
|
Strigidae sensu Sibley & Ahlquist</small | |
Sôve (znanstveno ime Strigiformes) so red ptic[1], ki vključuje več kot 200 vrst večinoma samotarskih nočnih ptic roparic. Zanje je značilna pokončna drža, velika in široka glava, binokularni vid, binavralni sluh, ostri kremplji in perje, prilagojeno za tihi let. Izjemi sta dnevna skobčja sova in kunčja sova.
Sove se delijo v dve družini: prave sove (Strigidae), in pegaste sove (Tytonidae).[2] Sove lovijo večinoma majhne sesalce, žuželke in druge ptice, nekaj vrst pa je specializiranih za lov rib. Najdemo jih v vseh regijah Zemlje, razen na polarnih ledenih pokrovih in nekaterih oddaljenih otokih. Obe družini živita v Evropi in tudi v Sloveniji.
Telesna zgradba
[uredi | uredi kodo]Sove so povsem prilagojene nočnemu lovu. Velike oči so povsem prilagojene za gledanje v mraku in trdi temi. Na mrežnici imajo veliko več na svetlobo občutljivih celic kot dnevne ptice. Oči imajo sove nameščene na prednjem delu glave, kar jim sicer oži vidno polje, prednost takega položaja oči pa je v tem, da lahko natančno določijo razdaljo med njimi in objekti v naravi ter plenom. Oči so poleg tega nepremične, kar nadomesti velika okretnost v vratu, ki omogoča sovam obračanje glave za kar 270 stopinj.
Sove imajo 14 vratnih vretenc (ljudje jih imamo le 7) in njihov vretenčni krvni obtok je prilagojen tako, da lahko obračajo glavo, ne da bi prekinile dotok krvi v možgane. Natančneje, odprtine v njihovih vretencih, skozi katere potekajo vretenčne arterije, so približno desetkrat večje od premera same arterije, medtem ko sta pri ljudeh odprtina in arterija skoraj enako veliki. Vretenčne arterije pri sovah vstopajo v vratna vretenca višje kot pri drugih pticah, kar žilam omogoča nekaj ohlapnosti. Karotidni arteriji pa se združita v zelo veliko anastomozo ali povezavo, največjo med vsemi pticami. Ta povezava preprečuje prekinitev oskrbe s krvjo med obračanjem vratu. Druge anastomoze med karotidnimi in vretenčnimi arterijami še dodatno varujejo pretok krvi.[3][4]
Najmanjša sova, težka le 31 g in dolga približno 13,5 cm, je pritlikava sovica (Micrathene whitneyi).[5] Približno enako dolgi, a nekoliko težji sta manj znani Xenoglaux loweryi in Glaucidium sanchezi.[5] Največji vrsti sov pa sta podobno veliki; velika uharica (Bubo bubo) in Blakistonova ribja sova (Ketupa blakistoni). Največje samice teh vrst dosežejo dolžino 71 cm, razpon kril 190 cm in težo 4,2 kg.[5][6][7][8][9]
Različne vrste sov oddajajo različne glasove. Ti klici pomagajo sovam pri iskanju partnerjev, opozarjanju tekmecev in omogočajo ornitologom in opazovalcem ptic, da sove lažje najdejo in prepoznajo posamezne vrste.
Sluh sov je prav tako izredno razvit, poleg tega pa imajo »obraz« oblikovan tako, da zvok usmerja proti ušesom, kar jim omogoča natančno določanje lokacije plena, tudi če ga ne vidijo.
Sove so tudi skoraj povsem neslišne pri letu, kar jim omogoča posebna oblika mehkega perja, ki pokriva njihova krila. Poleg tega zunanji robovi koncev perutnic niso ostri in celoviti ampak »razčesani«. Tako zrak neslišno drsi preko kril.
Kot ujede imajo tudi sove ostre, upognjene kljune prilagojene trganju mesa in ostre kremplje prirejene za napad, s katerimi zgrabijo plen.
Samec sove je pravilno skovir, čeprav vlada prepričanje, da je čuk (primerjaj narodno pesem: "Čuk se je oženil, tralala, sova ga je vzela, hopsasa ..."). V resnici je čuk vrsta manjše sove, skovir pa je sovji samec. Živijo v gozdovih in gorah. Predvsem jedo miši in voluharje.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Cholewiak, Danielle (2003). »Strigiformes«. Animal Diversity Web. University of Michigan Museum of Zoology. Pridobljeno 31. decembra 2022.
- ↑ »Owls«. World Bird List Version 12.2. International Ornithologists' Union. 2022. Pridobljeno 31. decembra 2022.
- ↑ »International Science & Engineering Visualization Challenge: Posters & Graphics«. Science. 339 (6119): 514–515. 1. februar 2013. doi:10.1126/science.339.6119.514.
- ↑ »Owl mystery unraveled: Scientists explain how bird can rotate its head without cutting off blood supply to brain«. Johns Hopkins Medicine. 31. januar 2013. Pridobljeno 3. marca 2013.
- 1 2 3 Konig, Claus; Welck, Friedhelm and Jan-Hendrik Becking (1999) Owls: A Guide to the Owls of the World, Yale University Press, ISBN 978-0-300-07920-3.
- ↑ »Eurasian Eagle Owl«. www.oiseaux-birds.com. Pridobljeno 23. avgusta 2025.
- ↑ Eurasian Eagle Owl – Bubo bubo – Information, Pictures, Sounds. Owlpages.com (13 August 2012). Retrieved 2013-03-02.
- ↑ Take A Peek At Boo, The Eagle Owl – The Quillcards Blog Arhivirano 26 April 2015 na Wayback Machine.. Quillcards.com (23 September 2009). Retrieved 2013-03-02.
- ↑ »Blakiston's Fish Owl Project :: Jonathan C. Slaght«. www.fishowls.com. Pridobljeno 23. avgusta 2025.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
Predstavnosti o temi Strigiformes v Wikimedijini zbirki
Podatki o temi Strigiformes v Wikivrstah- The Owl Pages
