Prva urska dinastija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Prva urska dinastija
(26.-25. stoletje pr. n. št.)
Zlata čelada kralja Meskalamduga, verjetno ustanovitelja Prve urske dinastije okoli leta 2500 pr. n. št.
Lega Ura na zemljevidu Iraka

Prva urska dinastija je bila dinastija vladarjev Ura, Sumerija, ki je vladala v 26. in 25. stoletju pr. n. št.[1] Njihova vladavina spada v zgodnje dinastično obdobje III mezopotamske zgodovine. Pred jo sta vladali Prva kiška dinastija in Prva uruška dinastija.[2]

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Po Seznamu sumerskih kraljev je bil zadnji vladar Prve uruške dinastije Lugal-kitun, katerega je strmoglavil Mesanepada Urski. Lugal-kitunu so sledili štirje vladarji Prve urske dinastije: Mesanepada, Mes-kiagnuna, Elulu in Balulu.[3] Iz napisa na koraldi, najdeni v Mariju, se zdi, da je bil Mes-Anepada sin Mes-kalam-duja, in da je bil Mes-kalam-du ustanovitelj dinastije.[3] V dinastijo je verjetno spadala tudi kraljica Puabi, znana iz njene razkošne grobnice na Kraljevem pokopališču v Uru. Prva urska dinastija je imela močan vpliv na celo Sumerijo in je očitno vodila zvezo južnomezopotamskih držav.[3][4]

Narodnost in jezik[uredi | uredi kodo]

Tako kot drugi Sumerci tudi prebivalci Ura niso bili Semiti. Na to ozemlje so morda prišli z vzhoda okoli leta 3300 pr. n. št. in govorili izoliran jezik.[5][6]

V 3. tisočletju pr. n. št. se je med Sumerci in vzhodnosemitskimi Akadci razvilo tesno kulturno sožitje,[7] ki je povzročila splošno dvojezičnost.[8] Vzajemni vpliv sumerskega in akadskega jezika je očiten na vseh področjih, od množičnega leksičnega izposojanja do skladenjske, morfološke in fonološke konvergence.[8]

Sumerijo so okoli leta 2270 pr. n. št. (kratka kronologija) osvojili semitsko govoreči kralji Akadskega cesarstva. Sumerski jezik se je obdržal kot jezik v bogoslužju. Približno stoletje kasneje (2100-2000 pr. n. št.) so na oblast ponovno prišli Sumerci Tretje urske dinastije. V kraljestvu je kljub temu ostal v rabi tudi akadski jezik.[9]

Mednarodna trgovina[uredi | uredi kodo]

Predmeti, najdeni v kraljevih grobnicah dinastije, kažejo, da je bila v tem obdobju zelo dejavna mednarodna trgovina, saj je veliko gradiv prihajalo iz tujih dežel: karneol verjetno iz doline Inda in Irana, lapis lazuli iz afganistanske pokrajine Badahšan, srebro iz Anatolije, baker iz Omana in zlato iz Egipta, Nubije, Anatolije ali Irana.[10] Koralde iz karneola iz doline Inda, najdene v grobnicah v Uru iz obdobja 2600–2450, dokazujejo trgovske stike Mezopotamije z dolino Inda.[11] Belo jedkane koralde iz karneola so izdelane po postopku, ki do ga razvili v Harapi v sedanjem Pakistanu.[12] Vsa gradiva so se obdelovala v delavnicah v Uru.[10]

Prva urska dinastija je bila izjemno bogata, kar dokazujejo tudi razkošne grobnice. Bogastvo je bilo verjetno posledica dejstva, da je bil Ur zaradi svojega strateškega položaja glavno pristanišče za trgovanje z Indijo in trgovsko središče za trgovanje z velikimi količinami zlata, karneola in lapisa lazuli.[4] Za primerjavo, pokopi kraljev Kiša so bili veliko manj razkošni.[4] Dovršene sumerske trgovske ladje so morda plule vse do Meluhhe v porečju Inda.[4]

Propad[uredi | uredi kodo]

Po Seznamu sumerskih kraljev je Prvo ursko dinastijo porazili Elamiti in oblast je prešla na elamsko Avansko dinastijo.[14] V celi regiji je zatem zavladal sumerski kralj Eanatum Lagaški (vladal okoli 2500-2400 pr. n. št.) in ustanovil eno od prvih zanesljivo dokazanih cesarstev v zgodovini.

Moč Ura je ponovno oživela nekaj stoletij kasneje s prihodom Tretje urske dinastije in kratko sumersko renesanso.[15][16]

Kralj v miru s spremljevalci, Urski prapor vojne in miru
Kralj v vojni na čelu svojih vojakov, Urski prapor vojne in miru
Pogrebni sprevod (okoli 2600 pr. n. št.)

Seznam vladarjev[uredi | uredi kodo]

Seznam sumerskih kraljev[uredi | uredi kodo]

Na Seznamu sumerskih kraljev so omenjeni samo zadnji štirje kralji Prve urske dinastije od Mesanepade do Baluluja in verjetno še štirje neimenovani kralji.[17]

"Uruk je bil dotolčen z orožjem in kraljestvo je osvojil Ur. V Uru je kot kralj 80 let vladal Mesanepada. Meš-ki-ang-Nana, sin Mesanepade, je bil kralj, vladal je 36 let; Elulu je vladal 25 let, Balulu je vladal 36 let; 4 kralji [so vladali] 171 let (?). Ur je bil z orožjem razbit; kraljevstvo je bilo odpeljano v Avan."
— Seznam sumerskih kraljev, 137-147[17]

Najdbe[uredi | uredi kodo]

Na Kraljevem pokopališču v Uru je bilo pokopanih več vladarjev Prve urske dinastije.[3] Njihove grobnice so bile izredno razkošne in so dokazovale bogastvo njihovega kraljestva.[4] Med najbolj razkošne je spadala grobnica kraljice Puabi.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. The Cambridge Ancient History. Cambridge University Press. 1970. str. 228. ISBN 9780521070515.
  2. Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East. Infobase Publishing. 2009. str. 664. ISBN 9781438126760.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Frayne, Douglas (2008). Pre-Sargonic Period: Early Periods, Volume 1 (2700-2350 BC). University of Toronto Press. str. 901–902. ISBN 9781442690479.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 4,5 Diakonoff, I. M. (2013). Early Antiquity. University of Chicago Press. str. 78–79. ISBN 9780226144672.
  5. Curtis, Adrian (2009). Oxford Bible Atlas. Oxford University Press. str. 16. ISBN 9780191623325
  6. Bromiley, Geoffrey W. (1979). The International Standard Bible Encyclopedia. Wm. B. Eerdmans Publishing. str. 392. ISBN 9780802837813.
  7. Hasselbach, Rebecca (2005). Sargonic Akkadian: A Historical and Comparative Study of the Syllabic Texts. Otto Harrassowitz Verlag. str. 2. ISBN 9783447051729.
  8. 8,0 8,1 Deutscher, Guy (2007). Syntactic Change in Akkadian: The Evolution of Sentential Complementation. Oxford University Press US. str. 20–21. ISBN 978-0-19-953222-3.
  9. Leick, Gwendolyn (2003). Mesopotamia, the Invention of the City. Penguin.
  10. 10,0 10,1 Grave goods from Ur. British Museum notice.
  11. McIntosh, Jane (2008). The Ancient Indus Valley: New Perspectives. ABC-CLIO. str. 182–190. ISBN 9781576079072.
  12. British Museum.
  13. Britanski muzej
  14. Kriwaczek, Paul (2014). Babylon: Mesopotamia and the Birth of Civilization. Atlantic Books. str. 136. ISBN 9781782395676.
  15. Incorporated, Facts On File (2009). Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East. Infobase Publishing. str. 664. ISBN 9781438126760.
  16. Knapp, Arthur Bernard (1988). The history and culture of ancient Western Asia and Egypt. Wadsworth. str. 92. ISBN 9780534106454.
  17. 17,0 17,1 "CDLI-Found Texts". cdli.ucla.edu.
  18. British Museum notice WA 121544
  19. Crawford, Harriet (2013). The Sumerian World (angleščina). Routledge. str. 622. ISBN 9781136219115.
  20. Anthropology, University of Pennsylvania Museum of Archaeology and; Hansen, Donald P.; Pittman, Holly (1998). Treasures from the Royal Tombs of Ur (angleščina). UPenn Museum of Archaeology. str. 78. ISBN 9780924171550.
  21. James, Sharon L.; Dillon, Sheila (2015). A Companion to Women in the Ancient World (angleščina). John Wiley & Sons. str. 13. ISBN 9781119025542.