Karneol

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Karneol/sard
Polirani prodniki karneola/sarda; merilo je v mm
Splošno
Kategorija zazlička kalcedona
Kemijska formula silicijev dioksid, SiO2
Lastnosti
Molekulska masa 60 g/mol
Barva rjavo rdeča
Kristalni sistem trigonalni
Razkolnost brez razkola
Lom neraven, razcepljen, školjkast
Trdota 6 - 7
Sijaj steklast, moten, masten, svilen
Barva črte bela
Prozornost prosojen
Specifična teža 2,59 - 2,61
Sklici [1]

Karneol je rjavkasto rdeč mineral, ki se uporablja predvsem kot poldrag kamen za izdelavo nakita. Podoben mineral je sard, ki je praviloma temnejši in trši. Med njima ni ostre meje, zato se obe imeni pogosto zamenjujeta. Karneol in sard sta različka silikatnega minerala kalcedona. Obarvana sta z železovimi oksidi. Barve so zelo različne, od bledo oranžne do intenzivne skoraj črne. Navečja najdišča karneola so v Braziliji, Indiji, Sibiriji in Nemčiji.

Ime[uredi | uredi kodo]

Ime karneol je popačenka imena korneol, ki je nastala v 16. stoletju.[2] Beseda korneol je sorodna s podobnimi besedami v več romanskih jezikih in izhaja iz latinske besede corneolus, ta pa iz latinske besede cornum - drnulja.[3] Prosojne rdeče drnulje so tudi po obliki podobne karneolom.

Ime karneol namiguje na latinsko besedo caro, carnismeso, kar je etimološko napačno.

Po Pliniju Starejšem je ime sard povezano z mestom Sardis v Lidiji, vendar bolj verjetno izhaja iz perzijske besede سرد, sered, ki pomeni rumeno rjavo barvo.[4]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V Mehrgarhu (Baludžistan, Pakistan) so od 5.-4. tisočletja pr. n. št. za vrtanju luknjic v karneole uporabljali ločne vrtalke.[5] Karneol, ki so ga odkrili v bronastodobnih minojskih plasteh iz obdobja okrog leta 1800 pr. n. št. v Knososu na Kreti, kaže, da se je uporabljal za umetniške okrasne predmete.[6] V rimskem obdobju se je na široko uporabljal za gravirane geme, pečatnike in pečatne prstane, ker se vroč vosek nanj ne lepi.[7]

Sard so Asirci uporabljali za izdelavo valjastih pečatnikov, Egipčani in Feničani za izdelavo skarabejev, Stari Grki in Etruščani pa za izdelavo gem.[4]

Na hebrejskem odemu, v prevodu sardisu, je bil prvi kamen v naprsniku velikega svečenika rdeče barve. Kamen je bil verjetno sard ali morda jaspis.[4]

Razlike med karneolom in sardom[uredi | uredi kodo]

Imeni karneol in sard se pogosto zamenjujeta, vendar se lahko uporabita za opis razlik med njima. Glavne razlike so:[4]

  Karneol Sard
Barva svetlejša, z oranžnimi do rdečkasto rjavimi odtenki temnejša, z odtenki od temno rdečerjave do skoraj črne barve
Trdota mehkejši trši in odpornejši
Prelom neraven, razcepljen ali školjkast podoben karneolu, vendar bolj hrapav

Vse omenjene lastnosti imajo zelo širok razpon vrednosti, zato je meja med karneolom in sardom zelo nejasna.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Rudolf Duda, Lubos Rejl. Minerals of the World. Arch Css, 1990.
  2. ^ Cornelian. Oxford English Dictionary. Oxford University Press. Pridobljeno 14. februarja 2012.
  3. ^ Chisholm, Hugh, ur. (1911). Carnelian. Encyclopædia Britannica (11. izdaja). Cambridge University Press.
  4. ^ 4,0 4,1 4,2 4,3 Chisholm, Hugh, ur. (1911). Sard. Encyclopædia Britannica (1. izdaja). Cambridge University Press.
  5. ^ Hermann Kulke, Dietmar Rothermund (2004). A History of India. Routledge. 22. ISBN 0-415-32920-5.
  6. ^ C. Michael Hogan. Knossos fieldnotes. Modern Antiquarian (2007).
  7. ^ John Hill. Weilue, 12. poglavje.