Lira (glasbilo)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Muza igra na liro

Lira, (gr., lyra), starogrško glasbilo na strune napete na okvir v obliki jarma. Je najstarejše strunsko glasbilo.[navedi vir] včasih je bila izdelana iz želvinega oklepa in antilopinih rogov. Med njima je bila deska ter 6 strun.

Lira je glasbeni instrument starih Grkov in drugih ljudstev ob Sredozemskem morju. Najstarejša oblika lire je imela 4 do 7 strun. Nanjo so igrali s prsti ali s kovinskim naprstnikom.

Lira je bila v zgodnjem srednjem veku upoštevan godalni instrument, iz katerega se je razvila kasnejša violina in pred njo še drugi godalni instrumenti; tenorska - lira da braccio - s 7 strunami, basovska - lira da gamba - s 9 do 12 strunami, kontrabasovaka - arhiviola da lira - z 12 do 14 strunami.[1] Po legendi je hermes naredil liro apolonu in jo dal v zameno za svete krave

Lira je simbol lepote, harmonije, preprostost, sozvočje, duhovnost, fantazijo… Je tudi simbol lirskega pesništva in glasbe.

Galerija slik[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Mala splošna enciklopedija DZS, Ljubljana, 1975

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]