Semiti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ozemlje semitskih ljudstev in jezikov
Prva objava zgodovinske etnologije sveta, razdeljene po svetopisemskih Noetovih sinovih na semite, hamite in jafetite; Gattererjev uvod v sinhronistično univerzalno zgodovino iz leta 1771[1]

Semiti, semitska ljudstva ali semitske kulture (iz biblijskega Sem[2], hebrejsko שם‎) je naziv za etnično, kulturno ali rasno skupino, ki govori ali je govorila semitski jezik.[3][4][5][6]

Izraz Semiti so prvi uporabili člani Göttingenske šole zgodovine v 70. letih 18. stoletja. Izpeljan je iz imena Noetovega sina Sema iz Prve knjige stare zaveze (Geneza)[7] vzporedno z izrazoma hamiti in jafetiti po imenih Semovih bratov. Izraz je izven jezikovnega področja zelo zastarel.[8][9][10] V arheologiji se izraz včasih uporablja neformalno za starodavna semitsko govoreča ljudstva.[10]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V davni preteklosti je bila cela zahodna Azija, razen Male Azije, naseljena s semitskimi plemeni, ki so se delila na štiri veje: babilonsko-asirski Semiti (vzhodni Semiti); kanaanski Semiti (zahodni Semiti), Aramejci (severni Semiti) in arabski Semiti (južni Semiti ali Arabci).

Velika gorska veriga, ki se začne na sirsko-kilikijski meji in sega do Perzijskega zaliva, je na severu in vzhodu delila ozemlje Semitov od drugih narodov zahodne Azije. Nižavja na vzhodu, ki so bila del prostranih dolin Evfrata in Tigrisa, so bila domovina starodavnih mezopotamskih civilizacij oziroma vzhodnih Semitov. Zahodno od njih je bilo ozemlje Aramejecev, na obalnih področjih Libanona in Palestine pa ozemlje Kanaancev. Proti jugu se je vse do Arabije in Sinajskega polotoka razprostiralo ozemlje južnih Semitov, prednikov sodobnih Arabcev.

Sodobni jezikoslovci delijo Semite v tri skupine:

  • akadsko govorečo skupino v sodobnem Iraku, ki je imela okoli leta 2000 pr. n. št. dve narečji – babilonsko in asirsko
  • severozahodno ali zahodno skupino z jeziki starih Amoritov, Ugaritov, Kanaancev in Aramejcev; Amoriti so znani od prve polovice 2. tisočletja pr. n. št., ko so bili še nomadi
  • Jugozahodno ali južno skupino, v katero spadajo jeziki Arabcev in Amharcev. Slednji so iz Etiopije.

Glavne skupine današnjih semitskih narodov so Asirci, Amharci, Arabci, Maltežani in Judje.

Etnična pripadnost in rasa[uredi | uredi kodo]

T in O karta iz prve tiskane različice Etimologije Izidorja Seviljskega, na kateri so trije znani kontinenti naseljeni s potomci Noetovih sinov Sema, Jafeta in Hama

V rasnih klasifikacijah Carletona S. Coona so semitska ljudstva spadala v kavkaško raso in se niso dosti razlikovala od sosednjih indoevropsko, severozahodno kavkaško ali južnokavkaško (kartvelsko) govorečih ljudstev v regiji.[11] Ker se jezikoslovne študije prepletajo s kulturnimi študijami, se je termin "semitski" nanašal tudi na religije (starodavne semitske in Abrahamove), semitsko govoreče etnične skupnosti in seveda zgodovino teh raznolikih geografsko in jezikovno povezanih kultur.[12]

Nekaj nedavnih genskih študij je z analizo DNA semitsko govorečih ljudstev pokazalo, da imajo nekaj skupnih prednikov.

Študija DNA Judov in palestinskih Arabcev, vključno z Beduini, je pokazala, da so mnogo bolj sorodni med seboj kot s sosednjimi Arabci.[13][14]

Genske študije kažejo, da imajo sodobni Judje (Aškenazi, Sefardi in zlasti Mizrahi), levantinski Arabci, Asirci/Sirci, Samaritani, Maroniti, Druzi, Mandenci in Mhalami skupno bližnjevzhodno deščino, ki se lahko gensko kartografira vse do starodavnega Rodovitnega polmeseca. Genske razlike med njimi kažejo na različne zgodovine teh ljudstev.[15]

Antisemitizem[uredi | uredi kodo]

Naslovnica Statuta antisemitske zveze iz leta 1879

Izraza "antisemit" in "antisemitizem" sta sčasoma postala skoraj izključno povezana s sovraštvom in diskriminacijo predvsem Judov.[16]

Antropologi iz 19. stoletja, kot je Ernest Renan, so v svojih prizadevanjih za opredelitev rasnih značilnosti jezikovne skupine zlahka povezovali z njihovo etnično pripadnostjo in kulturo. Leta 1879 je nemški novinar Wilhelm Marr začel izraz politizirati s pripovedmi o sporih med Judi in Germani v pamfletu Der Weg zum Siege des Germanenthums über das Judenthum (Pot do zmage germanstva nad judovstvom). Jude je obtoževal, da so liberalci, narod brez korenin in grožnja nemškemu narodu. Marr je s svojimi privrženci leta 1879 ustanovil "Antisemitsko zvezo",[17] ki je politično delovala izključno proti Judom.

Ugovori glede uporabe izraza "semitski" v povezavi z raso so se pojavili že vsaj v 30. letih 20. stoletja.[18][19]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Gatterer (1771): Einleitung in die synchronistische universalhistorie.
  2. ^ 1 Mojzes 5,32.
  3. ^ Liverani, Mario (januar 1995): Semites v Geoffrey W. Bromiley: The International Standard Bible Encyclopedia, Wm. B. Eerdmans Publishing, str. 387–392, ISBN 978-0-8028-3784-4.
  4. ^ Lutz Eberhard Edzard (2012): On the use of the terms “(anti-)Semitic” and “(anti-) Zionist” in modern Middle Eastern discourse, Orientalia Suecana LXI Suppl.
  5. ^ Marvin Pope (1964): Review of "The Canaanites".
  6. ^ Glöckner, Olaf, Fireberg, Haim (25. september 2015): Being Jewish in 21st-Century Germany, De Gruyter, str. 200, ISBN 978-3-11-035015-9.
  7. ^ Baasten, Martin (2003): A Note on the History of Semitic, Hamlet on a Hill: Semitic and Greek Studies Presented to Professor T. Muraoka on the Occasion of His Sixty-fifth Birthday, Peeters Publishers, str. 57–73, ISBN 9789042912151.
  8. ^ Anidjar, Gil (2008): Semites: Race, Religion, Literature (uvod), Stanford University Press, ISBN 978-0-8047-5694-5.
  9. ^ Anidjar, Gil (2008), str. 6.
  10. ^ 10,0 10,1 Lewis, Bernard (1987): Semites and Anti-Semites: An Inquiry into Conflict and Prejudice, W.W. Norton & Co Inc, ISBN 0393304205.
  11. ^ Carleton Stevens Coon: The Races of Europe.
  12. ^ Semite, Merriam-Webster's Collegiate® Dictionary, enajsta izdaja.
  13. ^ Almut Nebel, Dvora Filon, Bernd Brinkmann, Partha P. Majumder, Marina Faerman, Ariella Oppenheim (2001): The Y Chromosome Pool of Jews as Part of the Genetic Landscape of the Middle East, American Journal of Human Genetics 69 (5): 1095–1112, doi: 10.1086/324070, PMC 1274378 , PMID 11573163.
  14. ^ Farida Alshamali, Luísa Alshamali, Bruce Budowle, Estella S. Poloni, Mathias Currat,(2009): Local Population Structure in Arabian Peninsula Revealed by Y-STR Diversity, Hum Hered 68: 45–54, doi: 10.1159/000210448, PMID 19339785.
  15. ^ Luigi Luca Cavalli-Sforza, Paolo Menozzi, Alberto Piazza: The History and Geography of Human Genes, str. 243.
  16. ^ Anti-Semitism, Merriam-Webster's Collegiate® Dictionary, enajsta izdaja.
  17. ^ Moshe Zimmermann, Wilhelm Marr: The Patriarch of Anti-Semitism, Oxford University Press, USA, 1987.
  18. ^ Jan Nicolaas Sevenster (1975): The Roots of Pagan Anti-Semitism in the Ancient World, Brill Archive, str. 1–2, ISBN 90-04-04193-1.
  19. ^ Moshe Zimmermann (5. marec 1987): Wilhelm Marr: The Patriarch of Anti-Semitism, Oxford University Press, USA. str. 112. ISBN 978-0-19-536495-gggg8.