Seznam sumerskih kraljev

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Seznam sumerskih kraljev je starodavni rokopis, v izvirniku napisan v sumerskem klinopisu, ki vsebuje seznam sumerskih kraljev iz sumerskih in drugih dinastij ter domneven čas in mesto njihovega vladanja. Na kraljevsko dostojanstvo se je gledalo kot na voljo bogov in se je lahko prenašalo iz mesta v mesto, kar kaže na dominacijo nekaterih družbenih razredov nad drugimi.[1] Dokument se je že v bronasti dobi razvil v politično orodje. Njegova dokončna in poenotena različica, datirana v srednjo bronasto dobo, je bila namenjena legitimiranju zahtev Isina, ki je med egipčansko upravo v času Novega kraljestva z Larso in drugimi sosednjimi mestnimi državicami tekmoval za prevlado v južni Mezopotamiji.[1][2]

Vsebina[uredi | uredi kodo]

Seznam je mešanica prazgodovinskih, predvidoma mitoloških preddinastičnih vladarjev, ki so vladali nenavadno dolgo, in kasnejših, bolj verodostojnih zgodovinskh dinastij. Četudi prvi kralji zgodovinsko niso dokazani, to ne izključuje njihove morebitne povezave z zgodovinskimi vladarji, ki so bili kasneje mitificirani. Nekateri asirologi na preddinastične kralje gledajo kot na kasnejše izmišljotine.[1][3] Med vsemi znanimi vladarji je bila samo ena ženska: Kug-Bau iz Tretje kiške dinastije. Najzgodnejši vladar, katerega zgodovinskost je arheološko potrjena, je bil Enmebaragesi Kiški, ki je vladal okoli leta 2600 pr. n. št.. Omemba njega in njegovega naslednika Aga Kiškega v Epu o Gilgamešu je privedla do špekulacij, da bi lahko bil Gilgameš zgodovinski kralj Uruka. Na seznamu manjkajo tri dinastije: dinastija iz Larse, ki je v isinsko-larškem obdobju tekmovala za oblast z dinastijo iz Isina, in dve dinastiji iz Lagaša, ki sta vladali pred oziroma po Akadskem kraljestvu, ko je imel Lagaš velik vpliv v regiji. Lagaš je dobro znan lasti zaradi arheoloških artefaktov iz obdobja okoli leta 2500 pr. n. št.. Seznam je pomemben dokumet za kronologijo 3. tisočletja pr. n. št.. Zaradi dejstva, da je v regiji istočasno vladalo več dinastij v različnih prestolnicah, natančna linearna kronologija ni mogoča.[1]

Seznam[uredi | uredi kodo]

Zgodnji datumi so približni in temeljijo na razpoložljivih arheoloških podatkih. Za večino predakadskih vladarjev je Seznam edini vir podatkov. Od Lugalzagesija iz Tretje uruške dinastije dalje postane ujemanje vladarjev s kronologijo starodavnega Bližnjega vzhoda bolj skladno. V Seznamu se uporablja tako imenovana kratka kronologija.

Predpotopni vladarji[uredi | uredi kodo]

Noben od naštetih preddinastičnih predpotopnih vladarjev ni dokazana zgodovinska osebnost, ki bi jo potrjevale arheološke najdbe, epigrafski napisi ali kakšni drugi dokazi. Mogoče je, da spadajo v džemdet nasrsko obdobje v zgodnji bronasti dobi, ki se je končalo okoli leta 2900 pr. n. št.[4] neposredno pred dinastičnim obdobjem. Mogoče je tudi, da so povsem izmišljeni.

Dolžine vladavin predpotopnih vladarjev so izražene v sumerskih številskih enotah, znanih kot šar (šar2 = 3600), gešu (600), geš2 (60), u (10) in diš (1). Število 253, na primer, se je zapisalo s 4(geš2) 1(u) 3(diš), se pravi 240 + 10 + 3.[5]

Prva kiška dinastija[uredi | uredi kodo]

Prva uruška dinastija[uredi | uredi kodo]

Prva urska dinastija[uredi | uredi kodo]

Avanska dinastija[uredi | uredi kodo]

Druga kiška dinastija[uredi | uredi kodo]

Prva lagaška dinastija[uredi | uredi kodo]

Prva lagaška dinastija (okoli 2500 – okoli 2271 pr. n. št.) v Seznamu kraljev ni omenjena, čeprav je dobro znana iz napisov.

Hamazijska dinastija[uredi | uredi kodo]

Druga uruška dinastija[uredi | uredi kodo]

Druga urska dinastija[uredi | uredi kodo]

Adabska dinastija[uredi | uredi kodo]

Marijska dinastija[uredi | uredi kodo]

Tretja kiška dinastija[uredi | uredi kodo]

Akšaška dinastija[uredi | uredi kodo]

Četrta Kiška dinastija[uredi | uredi kodo]

Tretja uruška dinastija[uredi | uredi kodo]

Akadska dinastija[uredi | uredi kodo]

Četrta uruška dinastija[uredi | uredi kodo]

(Mogoče je, da so v spodnji Mezopotamiji vladali sočasno z Akadsko dinastijo)

Druga lagaška dinastija[uredi | uredi kodo]

Druga lagaška dinastija (okoli 2093–2046 pr. n. št. (kratka kronologija)) v Seznamu kraljev ni omenjena, čeprav je dobro znana iz napisov.

Gutijska vladavina[uredi | uredi kodo]

Peta uruška dinastija[uredi | uredi kodo]

Tretja urska dinastija[uredi | uredi kodo]

Glavni članek: Tretja urska dinastija.

Neodvisne amoritske države s spodnji Mezopotamiji. Larška dinastija (okoli 1961–1674 pr. n. št. (kratka kronologija)) iz tega obdobja v Seznamu kraljev ni omenjena.

Isinska dinastija[uredi | uredi kodo]

* Označene epitete ali imena niso vključena v vse različice seznama kraljev.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 M. Van De Mieroop (2004). A History of the Ancient Near East. Blackwell. str. 41. ISBN 0-631-22552-8.
  2. The Sumerian king list. Electronic Text Corpus of Sumerian Literature.
  3. W. von Soden, D.G. Schley, prevajalec (1994). The Ancient Orient. Wm. B. Eerdmans. str. 47.ISBN 0-8028-0142-0.
  4. H. Wright. The Earliest Bronze Age in Southwest Asia (3100-2700 BC). Pridobljeno 4. julija 2008.
  5. [1] Christine Proust. Numerical and Metrological Graphemes: From Cuneiform to Transliteration. Cuneiform Digital Library Journal, 2009, ISSN 1540-8779.
  6. http://etcsl.orinst.ox.ac.uk/section2/tr211.htm
  7. Harriet Crawford (2004), Sumer and the Sumerians, Cambridge University Press, ISBN 978-0-521-53338-6 
  8. [2] Gilgameš and Aga Translation at ETCSL.
  9. 9,0 9,1 Chronicle of the É-sagila.