Protipapež Filip

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
 Filip 
Protipapež Filip
Pričetek papeževanja31. julij 768
Konec papeževanja1. avgust 768
PredhodnikKonstantin II. (767-768)
NaslednikJanez VIII. (844)
NasprotnikŠtefan III. (IV.) (768-772)
Redovi
Položaj11. protipapež
Osebni podatki
RojstvoFilip
8. stoletje
Smrt31. julij 769({{padleft:769|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:31|2|0}})
Rim
NarodnostItalijan
Predhodni položajduhovnik
Geslo

Filip, protipapež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 720 Nepi (Lacij, Papeška država); † okrog 770, Nepi (Papeška država; Frankovsko kraljestvo).

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Papež Štefan III. je sklical Lateranski cerkveni zbor 769, ki je obsodil protipapeža Konstantina II., kakor tudi že odstavljenega protipapeža Filipa

Protipapež Filip je bil papež samo en dan, in sicer 31. julija 768.

Leta 768 je bil Filip duhovnik v samostanu sv. Vida na Eskvilinskem griču v Rimu. Po smrti Pavla I. so nastali glede njegovega naslednika med rivalskimi skupinami hudi nemiri. Primicerij Krištof (Christophorus) in njegov sin Sergij (Sergius), papeški zakladničar, sta poklicala na pomoč Langobarde, da bi odstavila Konstantina II. ki je bil kandidat rimskih milic. Langobardski kralj Deziderij se je strinjal, da bo poslal krdela, in je poslal langobardskega duhovnika Valdiperta kot svojega opolnomočenca, ki naj bi sodeloval s Krištofom in Sergijem. Valdipert je pomagal Sergiju pri napadu na Rim, ki je končal Konstantinovo papeževanje.

Ko je Konstantin postal ujetnik, je Valdipert – ne da bi obvestil Sergija – najbrž se je ravnal po Deziderijevih navodilih – zbral večje število Rimljanov in vstopil v samostan svetega Vida na Eskvilinu v nedeljo, 31. julija 768. Oni so izvolili Filipa, razglasili, da ga je sveti Peter izbral za papeža, in ga pripeljali v Lateransko baziliko.

Tukaj je priložnostni škof najprej opravil nad njim običajne molitve, Filip pa je opravil tradicionalno slovesnost v Lateranski palači, ki so ji prisostvovali številni odličniki obeh Cerkva in države.

Krištof se je zdaj vrnil v Rim in se približal mestnim vratom. Ko je zvedel za nepravilno (nekanonično) Filipovo izvolitev, je Rimljanom, ki so ga prišli pozdravit, postavil pogoj: ne bo vstopil v Rim, če Filipa ne bodo odstavili. (368) To se je tudi zgodilo. Filip je tako papeževal samo en dan. Krištof je namreč zvedel za Filipovo nekanonično izvolitev.[1]

Tedaj so Rimljani razglasili Filipovo izvolitev za neveljavno ter mu očitali simonijo [2]. Z njega so slekli papeška oblačila in ga prisilili, da se je vrnil nazaj v svoj samostan.

Krištof je sedaj vstopil v Rim ter nadziral volitve novega, pravilno izvoljenega papeža Štefana III. (IV.) . [3]

Smrt[uredi | uredi kodo]

Protipapež Filip je umrl neznano kdaj, nekako okrog leta 772, v samostanu blizu Rima, kamor je bil izgnan.[4]

Opombe in viri[uredi | uredi kodo]

  1. Horace Mann. The Lives of the Popes in the Early Middle Ages, Vol. I: The Popes Under the Lombard Rule, Part 2. str. 366-368. 
  2. simonija – pomeni kupovanje cerkvenih služb za denar
  3. Louis Marie De Cormenin & James L. Gihon. A Complete History of the Popes of Rome, from Saint Peter, the First Bishop to Pius the Ninth. str. 197. 
  4. M. Benedik. Papeži od Petra do Janeza Pavla II. str. 89. 

Nadaljnje branje[uredi | uredi kodo]

  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • Horace Mann & Kinder: The Lives of the Popes in the Early Middle Ages, Vol. I: The Popes Under the Lombard Rule, Part 2, 657-795 (1903)
  • Louis Marie De Cormenin & L. James Gihon: A Complete History of the Popes of Rome, from Saint Peter, the First Bishop to Pius the Ninth (1857).

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Konstantin II.
Protipapež
768–768
Naslednik: 
Janez VIII.