Predsednik Predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije

Predsednik Predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije je bila najvišja funkcija v ZKJ, ki je bila vladajoča stranka v državi, torej s tem tudi eden najvplivnejših ljudi v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (v 80. letih je bilo predsedstvo SFRJ vplivnejše telo od predsedstva CK ZKJ).

Položaj Predsednika ZKJ je ob reorganizaciji vodstva ZKJ leta 1966 zamenjal predhodnega generalnega sekretarja Komunistične partije Jugoslavije.

Poleg genealnega sekretarja so bili njegovi najožji sodelavci sekretarji CK KPJ/ZKJ. To sta bila že iz predvojnega obdobja, vse do leta 1966 Edvard Kardelj in Aleksandar Ranković, nato se jima je po njej pridružil Milovan Đilas (odstavljen 1954), od 1952 sta bila sekretarja še Boris Kidrič (umrl 1953) in Ivan Gošnjak, kasneje še Svetozar Vukmanović, 1964 pa je postal poleg Kardelja in Rankovića (odstavljen 1966) sekretar še Veljko Vlahović, ki se mu je 1966 za kratek čas pridružil Mijalko Todorović. Po reorganizaciji vodstva in ustanovitvi dveh ločenih teles - 35-članskega Predsedstva CK s predsednikom Titom in 15-člankega izvršnega komiteja CK, postal "vezni člen" med obema sekretar IK CK ZKJ Mijalko Todorović, 1969 pa je postala funkcija sekretarja novoustanovljenega 15-članskega izvršnega biroja več kot 52-članskega Predsedstva ZKJ rotirajoča, vendar ne za dolgo, saj je januarja 1972 izvoljeni Stane Dolanc ostal na njej namesto eno samo - dobrih 7 let (od 1974 kot sekretar IK 39-članskega predsedstva CK ZKJ in zadnje leto samo kot sekretar Predsedstva CK, ki je koordiniral novouvedene izvršne sekretarje predsedstva, ki niso bili člani tega telesa). Po Dolančevem umiku s funkcije leta 1979 (po Kardeljevi smrti je postal "koordinator" za Slovenijo), je sekretarska funkcija spet postala rotirajoča, vendar z dveletnim mandatom, ki jo je nazadnje (1988-90) zasedal Štefan Korošec.

Predsedstvo CK je od ustanovitve 1966 do smrti 1980 vodil predsednik ZKJ Tito (od 1974 kot dosmrtni predsednik). Leta 1978 so uvedli predsednika predsedstva CK ZKJ, ki ga je do njegove smrti nadomeščal, po njej pa tudi formalno predsedoval (od 1982 23-članskemu, ki je bil sestavljen paritetno, tako kot vsa telesa v federaciji in sicer iz vseke republiške organizacije ZK po 2, iz vsake pokrajinske organizacije in komiteja ZK v JLA pa po 1 član) kolektivnemu vodstvu CK in se je menjaval vsako leto. Edini Slovenec na tej funkciji je bil v letu1982/83 Mitja Ribičič (član Predsedstva do 1986, ko je postal glavni "stalni" član predsestva Franc Šetinc, a je že 1988 odstopil in zato ni nastopil funkcije sekretarja predsedstva, ki bi mu takrat po vrstnem redu pripadla in namesto njega je postal to omenejni Korošec.

Seznam

Začetek mandata	Konec mandata	Ime	Narodnost	Republika rojstva(provinca)
23. oktober 1937/38/40	4. maj 1980	Josip Broz Tito	Hrvat	Hrvaška
19. oktober 1978	23. oktober 1979	Branko Mikulić (Titov namestnik)	Hrvat	Bosna in Hercegovina
23. oktober 1979	20. oktober 1980	Stevan Doronjski (Titov namestnik do 4. maja 1980)	Srb	Srbija (Vojvodina)
20. oktober 1980	20. oktober 1981	Lazar Mojsov	Makedonec	Makedonija
20. oktober 1981	29. junij 1982	Dušan Dragosavac	Srb	Hrvaška
29. junij 1982	30. junij 1983	Mitja Ribičič	Slovenec	Slovenija
30. junij 1983	26. junij 1984	Dragoslav Marković	Srb	Srbija
26. junij 1984	25. junij 1985	Ali Shukrija	Albanec	Srbija (Kosovo)
25. junij 1985	28. junij 1986	Vidoje Žarković	Črnogorec	Črna gora
28. junij 1986	30. junij 1987	Milanko Renovica	Srb	Bosna in Hercegovina
30. junij 1987	30. junij 1988	Boško Krunić	Srb	Srbija (Vojvodina)
30. junij 1988	17. maj 1989	Stipe Šuvar	Hrvat	Hrvaška
17. maj 1989	17. maj 1990	Milan Pančevski	Makedonec	Makedonija