Predsednik Predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Predsednik Predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije je bila najvišja funkcija v ZKJ, ki je bila vladajoča stranka v državi, torej s tem tudi eden najvplivnejših ljudi v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji (v 80. letih je bilo predsedstvo SFRJ vplivnejše telo od predsedstva CK ZKJ).

Položaj Predsednika ZKJ je ob reorganizaciji vodstva ZKJ leta 1966 zamenjal predhodnega generalnega sekretarja Komunistične partije Jugoslavije.

Poleg genealnega sekretarja so bili njegovi najožji sodelavci sekretarji CK KPJ/ZKJ. To sta bila že iz predvojnega obdobja, vse do leta 1966 Edvard Kardelj in Aleksandar Ranković, nato se jima je po njej pridružil Milovan Đilas (odstavljen 1954), od 1952 sta bila sekretarja še Boris Kidrič (umrl 1953) in Ivan Gošnjak, kasneje še Svetozar Vukmanović, 1964 pa je postal poleg Kardelja in Rankovića (odstavljen 1966) sekretar še Veljko Vlahović, ki se mu je 1966 za kratek čas pridružil Mijalko Todorović. Po reorganizaciji vodstva in ustanovitvi dveh ločenih teles - 35-članskega Predsedstva CK s predsednikom Titom in 15-člankega izvršnega komiteja CK, postal "vezni člen" med obema sekretar IK CK ZKJ Mijalko Todorović, 1969 pa je postala funkcija sekretarja novoustanovljenega 15-članskega izvršnega biroja več kot 52-članskega Predsedstva ZKJ rotirajoča, vendar ne za dolgo, saj je januarja 1972 izvoljeni Stane Dolanc ostal na njej namesto eno samo - dobrih 7 let (od 1974 kot sekretar IK 39-članskega predsedstva CK ZKJ in zadnje leto samo kot sekretar Predsedstva CK, ki je koordiniral novouvedene izvršne sekretarje predsedstva, ki niso bili člani tega telesa). Po Dolančevem umiku s funkcije leta 1979 (po Kardeljevi smrti je postal "koordinator" za Slovenijo), je sekretarska funkcija spet postala rotirajoča, vendar z dveletnim mandatom, ki jo je nazadnje (1988-90) zasedal Štefan Korošec.

Predsedstvo CK je od ustanovitve 1966 do smrti 1980 vodil predsednik ZKJ Tito (od 1974 kot dosmrtni predsednik). Leta 1978 so uvedli predsednika predsedstva CK ZKJ, ki ga je do njegove smrti nadomeščal, po njej pa tudi formalno predsedoval (od 1982 23-članskemu, ki je bil sestavljen paritetno, tako kot vsa telesa v federaciji in sicer iz vseke republiške organizacije ZK po 2, iz vsake pokrajinske organizacije in komiteja ZK v JLA pa po 1 član) kolektivnemu vodstvu CK in se je menjaval vsako leto. Edini Slovenec na tej funkciji je bil v letu1982/83 Mitja Ribičič (član Predsedstva do 1986, ko je postal glavni "stalni" član predsestva Franc Šetinc, a je že 1988 odstopil in zato ni nastopil funkcije sekretarja predsedstva, ki bi mu takrat po vrstnem redu pripadla in namesto njega je postal to omenejni Korošec.

Seznam[uredi | uredi kodo]

Začetek mandata Konec mandata Ime Narodnost Republika rojstva(provinca)
23. oktober 1937/38/40 4. maj 1980 Josip Broz Tito Hrvat Hrvaška
19. oktober 1978 23. oktober 1979 Branko Mikulić
(Titov namestnik)
Hrvat Bosna in Hercegovina
23. oktober 1979 20. oktober 1980 Stevan Doronjski
(Titov namestnik do 4. maja 1980)
Srb Srbija (Vojvodina)
20. oktober 1980 20. oktober 1981 Lazar Mojsov Makedonec Makedonija
20. oktober 1981 29. junij 1982 Dušan Dragosavac Srb Hrvaška
29. junij 1982 30. junij 1983 Mitja Ribičič Slovenec Slovenija
30. junij 1983 26. junij 1984 Dragoslav Marković Srb Srbija
26. junij 1984 25. junij 1985 Ali Shukrija Albanec Srbija (Kosovo)
25. junij 1985 28. junij 1986 Vidoje Žarković Črnogorec Črna gora
28. junij 1986 30. junij 1987 Milanko Renovica Srb Bosna in Hercegovina
30. junij 1987 30. junij 1988 Boško Krunić Srb Srbija (Vojvodina)
30. junij 1988 17. maj 1989 Stipe Šuvar Hrvat Hrvaška
17. maj 1989 17. maj 1990 Milan Pančevski Makedonec Makedonija