Mitja Ribičič

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Mitja Ribičič
Portret
4. Predsednik vlade Socialistična federativna republika Jugoslavija
predsednik Zveznega izvršnega sveta
Na položaju
18. maj 1969 – 30. julij 1971
Predsednik Josip Broz Tito
Predhodnik Mika Špiljak
Naslednik Džemal Bijedić
Osebni podatki
Rojstvo (1919-05-19)19. maj 1919
Trst, Kraljevina Italija  *
Smrt 28. oktober 2013 (2013-10-28) (94 let)
Ljubljana  *
Narodnost Slovenian
Politična stranka Zveza komunistov Jugoslavije (ZKJ)
Poklic politični komisar

Mitja Ribičič, slovenski partizan, komunist in politik, * 19. maj 1919, Trst, † 28. november 2013, Ljubljana.[1]

Rodil se je v Trstu, v družini mladinskega pisatelja Josipa Ribičiča.

Gimnazijo je končal 1938 v Ljubljani ter študiral pravo na ljublljanski univerzi. V mladosti je bil član Sokola, 1940 je stopil v levičarski Slovenski klub in Doberdob. Po kapitulaciji Jugoslavije je začel aktivno delti v OF, oktobra 1941 je postal član KPS, delal je v Centralni tehniki KPS, 1942 pa je vodil ljubljanske ilegalne tiskarne. Junija 1942 je šel k partizanom na Štajerskem, kjer je prav tako organiziral ilegalne tiskarne. Konec leta 1942 je bil sekretar Moravško-litijskega okrožja, nato do junija 1943 politkomisar Kamniško-savinjskega odreda, od juija 1943 komisar Šlandrove brigade, od septembra 1943 komisar IV. operativne cone, od marca do maja 1944 na partijskem tečaju CK KPS, nato pa komisar Koroške grupe odredov. Od novemra 1944 do aprila 1945 se je šolal na višji vojaški (politični)? šoli (?akademiji Dzeržinskega) v Moskvi. Po osvoboditvi je delal v OZNA in UDV za Slovenijo kot pomočnik načelnika OZNE in od 1947 kot pomočnik notranjega ministra (sodeloval je mdr. pri pripravi insceniranih političnih procesov po stalinističnem vzoru), 1951–1952 republiški javni tožilec, 1953 podsekretar, 1954--58 pa državni sekretar sekretariata za notranje zadeve LRS in član izvršnega sveta Ljudske skupščine LR Slovenije (1957--63). Od 1955 je bil tudi predsednik TVD Partizan. Bil je član CK ZKS (od 1954), poslanec v republiški (1946--63) in zvezni skupščini (od 1963); od 1958 je bil član centralne revizijske komisije ZKJ in Izvršnega komiteja (kasneje predsedstva) CK ZKS, od 1964 pa CK ZKJ ter 1967--69 član njegovega Izvršnega komiteja, predsednik Zveznega izvršnega sveta (1969--71), od 1969 član Predsedstva ZKJ, član Predsedstva SFRJ (1971--74), predsednik Republiške konference SZDL Slovenije (1973--82), ponovno član predsedstva (1982--86) in eno leto predsednik predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije (1982/83).

V partizanih se je ukvarjal s pesnenjem in priredbami tujih (zlasti španskih) revolucionarnih pesmi, v starejših letih pa objavljal epigrame s politično tematiko. Bil je rezervni polkovnik, odlikovan s partizansko spomenico 1941, z redom partizanske zvezde II, redom bratstva in enotnosti I, redom zaslug za narod II in redom hrabrosti ter z redom junaka socialističnega dela (1979).

24. maja 2005 je Državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo obtožnico proti njemu, ki ga bremeni sodelovanja v povojnih pobojih. Obtožnica temelji na dokumentih, iz katerih naj bi bilo razvidno, da je Ribičič podpisal smrtne obsodbe 234 ljudi, ki so bili izvensodno pobiti po drugi svetovni vojni. Kljub obsežni dokumentaciji in številnim pričevanjem je po nekaj mesecih sodišče zavrnilo zahtevo tožilstva po uvedbi preiskave »zaradi pomanjkanja dokazov«.

Njegov sin Ciril Ribičič je bil do izvolitve za sodnika Ustavnega sodišča politik in profesor ustavnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Umrl je Mitja Ribičič". MMC RTV-SLO. 28. november 2013. Pridobljeno dne 28. novembra 2013. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

- v angleščini: