Theodore William Richards: Razlika med redakcijama
nov članek, možno da ima kaj pravopisnih napak predvsem vejic in sklanjatev določenih imen |
urejanje podatkov |
||
| Vrstica 23: | Vrstica 23: | ||
Večino svojega raziskovanja je Richards uporabil za odkrivanje in analiziranje [[Atomska teža|atomskih mas]] elementov. S svojimi raziskavami je že začel leta 1889 pri svojih doktorskih študijah kjer je sprva raziskoval [[baker]] in [[kisik]]. Ob obisku Nemčije je svoje študije pavziral vendar, jih je takoj po vrnitvi nadaljeval vse do smrti. Kmalu je razvil boljše metode za merjenje mas. V svoji študiji naj bi raziskoval atomske mase okoli 55 različnih elementov pri čemer so mu velikokrat pomagali njegovi študentje. Njegove delo je vsebovalo veliko truda in spodletelih poskusov. Kot primer lahko vzamemo njegovo analizo [[Tulij|Tulija]] kjer je izvedel 15000 rekristalizacij [[Tulijeega bromata|Tulijevega bromata]], da je pridobil čisti Tulij za analizo atomske mase. Njegove metode določitve atomske mase so bile za tiste čase zelo natančne vendar tudi zelo zapletene in drage v primerjavi z današnjim časom, kjer lahko že z navadnim [[Spektrofotometrija|spektrofotometrom]] dobimo boljše in bolj natančne rezultate z veliko manj truda. Kljub temu so bili njegovi rezultati dovolj natančni, da si je leta 1910 prislužil [[Davyjeva medalja|Davyjevo medaljo]] leta 1914 pa celo [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]] na področju kemije. |
Večino svojega raziskovanja je Richards uporabil za odkrivanje in analiziranje [[Atomska teža|atomskih mas]] elementov. S svojimi raziskavami je že začel leta 1889 pri svojih doktorskih študijah kjer je sprva raziskoval [[baker]] in [[kisik]]. Ob obisku Nemčije je svoje študije pavziral vendar, jih je takoj po vrnitvi nadaljeval vse do smrti. Kmalu je razvil boljše metode za merjenje mas. V svoji študiji naj bi raziskoval atomske mase okoli 55 različnih elementov pri čemer so mu velikokrat pomagali njegovi študentje. Njegove delo je vsebovalo veliko truda in spodletelih poskusov. Kot primer lahko vzamemo njegovo analizo [[Tulij|Tulija]] kjer je izvedel 15000 rekristalizacij [[Tulijeega bromata|Tulijevega bromata]], da je pridobil čisti Tulij za analizo atomske mase. Njegove metode določitve atomske mase so bile za tiste čase zelo natančne vendar tudi zelo zapletene in drage v primerjavi z današnjim časom, kjer lahko že z navadnim [[Spektrofotometrija|spektrofotometrom]] dobimo boljše in bolj natančne rezultate z veliko manj truda. Kljub temu so bili njegovi rezultati dovolj natančni, da si je leta 1910 prislužil [[Davyjeva medalja|Davyjevo medaljo]] leta 1914 pa celo [[Nobelova nagrada|Nobelovo nagrado]] na področju kemije. |
||
Richards je s svojimi analizami tudi kot prvi dokazal, da lahko ima isti element več različnih [[Atomska teža|atomskih mas]], s čimer je podprl tedanji koncept za obstoj [[izotopov]]. Rezultate je dobil z analiziranjem vzorcev [[svinca]] in svinca, ki nastaja pri radioaktivne razpadanju. Izkazalo se je, da atomski masi nista |
Richards je s svojimi analizami tudi kot prvi dokazal, da lahko ima isti element več različnih [[Atomska teža|atomskih mas]], s čimer je podprl tedanji koncept za obstoj [[izotopov]]. Rezultate je dobil z analiziranjem vzorcev naravno pridobljenega [[svinca]] in svinca, ki nastaja pri radioaktivne razpadanju. Izkazalo se je, da se atomski masi nista ujemali. |
||
Na svoj seznam izumov je dodal: |
Na svoj seznam izumov je dodal: |
||
Redakcija: 19:18, 25. oktober 2020
| Theodore William Richards | |
|---|---|
| Rojstvo | 31. januar 1868 Germantown, Pensilvanija |
| Smrt | 2. april 1928 (60 let) Cambridge, Massachusetts |
| Narodnost | Združene države amerike |
| Področja | fizikalna kemija |
| Ustanove | Univerza Harvard |
| Izobrazba | Univerza Haverford Univerza Harvard |
| Mentor doktorske disertacije | Josiah Parsons Cooke |
| Doktorski študenti | Gilbert N. Lewis Farrington Daniels Malcolm Dole Charles Phelps Smyth Hobart Hurd Willard |
| Poznan po | Atomska masa elementovs Termokemija elektrokemija |
| Pomembne nagrade | Davyjeva Medalja (1910) Willard Gibbsonova nagrada (1912) Nobelova nagrada za kemijo (1914) Franklinova Medalja (1916) |
Theodore William Richards, Ameriški znanstvenik, *31. Januar 1868, Germantown – †2. April 1928, Cambridge.
Velja za prvega ameriškega znanstvenika, ki je prejel Nobelovo nagrado na področju kemije. Nagrado je prejel za njegove prispevke k natančni določitvi atomskih mas velikega števila kemijskih elementov. V svoje življenju je zelo tesno sodeloval z Josiah Parsons Cookom
Življenje
Theodore Richards se je rodil 31.1.1868 v mestu Germantown v Pensilvaniji, očetu William Trost Richardsu in materi Anni née Matlack. Njegov oče je bil zelo znan slikar pokrajin in podeželja medtem, ko je njegova mama bila zelo znana pesnica. V svojem otroštvu je veliko potoval, ter bil do 14 leta šolan od mame. Njegovi prvo zanimanje za znanost se je pojavilo, ko je nekega poletja ob obisku mesta Newport spoznal profesorja Josiah Parsons Cooka, ki mu je preko njegovega teleskopa pokazal Saturnove obroče. Z njim je kasneje tudi sodeloval. Njegovo zanimanje se je leta 1878 le še povečalo, ko je z družino obiskal Evropo, kjer je kar dve leti potoval po Angliji in Franciji.
Ob vrnitvi domov se je nato leta 1883 pri komaj 14 letih vpisal na Univerzo Haverford v Pensilvaniji, kjer je leta 1885 tudi diplomiral iz področja znanosti. Nato se je vpisal na Univerzo Harvard, kjer je kasneje leta 1886 diplomiral iz področja umetnosti, kot pripravo na nadaljne študije znanosti. Kasneje je leta 1888 tudi doktoriral iz kemije po mentorstvom Josiah Parsons Cooka. Njegova doktorska tema določevanja atomske mase kisika v primerjavi z vodikom, ki jo je začel v letu 1886 je bila začetek vseh njegovih nadaljnih raziskav. Po končanem doktoratu je eno leto kot izobraževanje preživel v Nemčiji na Univerzi v Göttingenu pod mentorstvom Victor Meyerja, P. Jannascha, G. Krussa and W. Hempela.
Ob vrnitvi je nato leta 1889 sprejel vlogo asistenta profesorja na Univerzi Harvard. Kasneje je leta leta 1901 postal tudi redni profesor kljub temu, da so mu istega leta na Univerzi v Göttingenu ponudili boljši položaj. Leta 1903 mu je bil dodeljen položaj vodje oddelka kemije na univerzi, leta 1912 pa je postal tudi glavni profesor za kemijo ter direktor novega Wolcott Gibbs spominskega laboratorija.
Theodore Richards je večino svojega znanja in časa uporabil za raziskave atomske mase elementov. To je bilo zelo razvidno iz njegove študije saj je do leta 1932 skupaj z svojimi učenci raziskovali atomske mase kar 55 elementov. Za svoja dela je prejel veliko nagrad in častnih doktoratov z veliko univerz.
Leta 1896 se je poročil z Miriam Stuart Thayer s katero je imel hčerko Grace Thayer in dva sinova Greenough Thayer and William Theodore.
Umrl je 2. Aprila 1928 v Cambridge pri 60 letih. Pravilo se je, da naj bi trpel za kroničnimi dihalnimi težavami, depresijo ter tresavico.
Delo in raziskave
Večino svojega raziskovanja je Richards uporabil za odkrivanje in analiziranje atomskih mas elementov. S svojimi raziskavami je že začel leta 1889 pri svojih doktorskih študijah kjer je sprva raziskoval baker in kisik. Ob obisku Nemčije je svoje študije pavziral vendar, jih je takoj po vrnitvi nadaljeval vse do smrti. Kmalu je razvil boljše metode za merjenje mas. V svoji študiji naj bi raziskoval atomske mase okoli 55 različnih elementov pri čemer so mu velikokrat pomagali njegovi študentje. Njegove delo je vsebovalo veliko truda in spodletelih poskusov. Kot primer lahko vzamemo njegovo analizo Tulija kjer je izvedel 15000 rekristalizacij Tulijevega bromata, da je pridobil čisti Tulij za analizo atomske mase. Njegove metode določitve atomske mase so bile za tiste čase zelo natančne vendar tudi zelo zapletene in drage v primerjavi z današnjim časom, kjer lahko že z navadnim spektrofotometrom dobimo boljše in bolj natančne rezultate z veliko manj truda. Kljub temu so bili njegovi rezultati dovolj natančni, da si je leta 1910 prislužil Davyjevo medaljo leta 1914 pa celo Nobelovo nagrado na področju kemije.
Richards je s svojimi analizami tudi kot prvi dokazal, da lahko ima isti element več različnih atomskih mas, s čimer je podprl tedanji koncept za obstoj izotopov. Rezultate je dobil z analiziranjem vzorcev naravno pridobljenega svinca in svinca, ki nastaja pri radioaktivne razpadanju. Izkazalo se je, da se atomski masi nista ujemali.
Na svoj seznam izumov je dodal:
- Adiabatni kolorimeter - toplotno izolirana aparatura v kateri se analizirajo toplote spremembe reakcij.
- Nephelometer - aparatura, ki omogoča določitev koncentracije suspendiranih delcev v tekočinah in plinih na podlagi jakosti odbite svetlobe od delcev.
Njegove stranske raziskave se vključevale stisljivost oz. kompresibilnost atomov, nevtralizacije raztopin, leketrokemijske lastnosti Amalganov. Njegova raziskava o obnašanju elektrokemijskih potencialov pri nizkih temperaturah ob pomoči Nernsta je kasneje privedla do Nernstovega zakona o toploti in tretjega zakona termodinamike.
Nagrade in dosežki
- prejme častni doktorat iz Univerze Yale (1905)
- Lowellova predavanja (1908)
- prejme častni doktorat iz Univerze Harvard (1910)
- Davyjeva Medalja (1910)
- Prejme častni doktorat Univerz Oxford, Manchester, Cambridge (1911)
- Faradayjev lektorat (1911)
- Willard Gibbsova Medalja (1912)
- Postane predsednik Ameriške kemijske skupnosti (1914)
- Nobelova nagrada iz kemije (1914)
- Franklinova Medalja (1916)
- Postane predsednik Ameriške skupnosti napredne znanosti (1917)
- Častni član kraljeve Irske Akademije (1918)
- Tuji član Kraljeve skupnosti v Londonu (1919)
- Predsednik Ameriške Akademije umetnosti in znanosti (1919 – 1921)
- Lavoisierjeva Medalja (1922)
- Le Blancova Medalja (1922)
- prejme častni doktorat Univerze Princeton (1923)
- postane član International Atomic Weights Committee
- Theodore Richardsova Medalja (1932)
Viri
- (25.10.2020) The Nobel prize. Pridobljeno iz https://www.nobelprize.org/prizes/chemistry/1914/richards/biographical/
- Science History Institute.(25.10.2020) Theodore Williams Richards. Pridobljeno iz https://www.sciencehistory.org/historical-profile/theodore-william-richards