Ivan Asen II.

Ivan Asen II. Иван Асен II
Bolgarski car
Vladanje	1218 – 24. junij 1241
Predhodnik	Boril
Naslednik	Kaliman Asen I.
Rojstvo	1190
Smrt	24. junij 1241 Veliko Trnovo
Zakonec	Ana (Anisja) Ana Marija Ogrska Irena Komnena Dukaina (Ksena)
Potomci	glej spodaj
Rodbina	Asenovci
Oče	Ivan Asen I.
Mati	Elena-Evgenija Bolgarska

Ivan Asen II. (bolgarsko Иван Асен II, Ivan Asén II) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1218 do 1241, * ni znano, † 24. junij 1241.

Zgodnje vladanje

Bil je sin carja Ivana Asena I. in Elene (Evgenije). Za Eleno se je včasih domnevalo, da je hčerka srbskega velikega kneza Štefana Nemanje, kar je malo verjetno, ker bi takšna poroka povzročila kanonske zadržke zaradi bližnjega sorodstva. Ivanov oče je bil eden od dveh ustanoviteljev dinastije Asenovcev. Bolgarija je bila med vladavino Ivana Asena II. od leta 1230 do 1241 dominantna sila na Balkanu.

Po smrti strica Kalojana leta 1207 si je prestol prilastil Ivanov bratranec Boril in Ivana Asena prisilil, da je pobegnil v rusko Gališko-volinsko kneževino. Leta 1218 se je s podporo domačega plemstva vrnil, strmoglavil svojega bratranca in se kronal za cesarja. Po utrditvi oblasti se je lotil osvajanja ozemlja, ki ga je država izgubila med Borilovo vladavino.

Začetni odnosi s sosednjimi državami

Grb Ivana Asena II.

Z vrnitvijo kralja Andreja II. Ogrskega iz pete križarske vojne leta 1218 se je (verjetno leta 1221) ponudila priložnost za poroko z ogrsko princeso Ano Marijo in vrnitev ozemlja okrog Beograda kot njene dote. Ivan Asen II. je sklenil zavezništvo tudi z epirskim despotom Teodorjem Komnenom Dukasom na jugu, čeprav je slednji razširil svojo oblast nad več z Bolgari naseljenimi ozemlji, vključno z Ohridom. Zavezništvo so utrdili s poroko hčerke Ivana Asena II. s Teodorjevim bratom Manuelom.

Po smrti latinskega cesarja Roberta Courtenayskega leta 1128 so mogotci v Konstantinoplu v Ivanu Asenu II. videli mogočega regenta ali varuha mladoletnega prestolonaslednika Balduina II.. Teodor Epirski je že pred tem leta 1224 osvojil latinski Solun, kjer ga je avtokefalni ohridski nadškof kronal za cesarja. Za Solunom je osvojil še Odrin in neposredno ogrozil Konstantinopel. Ker se je bal intervencije Ivana Asena II. v Latinskem cesarstvu, je prelomil mirovno pogodbo in se s svojo vojsko, vključno s številnimi zahodnimi najemniki, leta 1230 obrnil proti severu v Bolgarijo. Izročilo pravi, da je Ivan Asen II. mirovno pogodbo s Teodorjem nataknil na sulico in jo nosil kot zastavo. Bolgari so Teodorjevo vojsko prestregli in jo 9. marca 1230 v bitki pri Klokotnici popolnoma uničili. Bolgarski car je po zmagi osvobodil vse ujete nasprotnikove vojake. Zmaga je Ivanu Asenu II. omogočila prodor na Teodorjevo ozemlje in zasedbo epirskih ozemelj od Črnega morja in Odrina na vzhodu do Drača na Jadranskem morju na zahodu. K mirni predaji večine Teodorjevih trdnjav je morda pripomoglo prav humano ravnanje z ujetniki.

Ivan Asen II. je dal v spomin na bitko pri Klokotnici na enem od marmornih stebrov v cerkvi 40 mučencev v Velikem Tǎrnovem vklesati napis:

V tretji indiciji leta 6738 (1230) sem jaz, Ivan Asen, Kristusu Bogu zvest vladar in suveren Bolgarov, sin starega carja Ivana Asena, od temeljev sezidal in poslikal to sveto cerkev z imenom svetih 40 mučencev, s pomočjo katerih sem se v dvanajstem letu moje vladavine spustil v vojno z Bizantinci in porazil grško vojsko in ujel njenega cesarja Kira Teodorja Komnena skupaj z vsemi njegovimi bojarji. Zasedel sem vse njegovo ozemlje od Odrina do Drača, grško, albansko in srbsko. In mesta okrog Konstantinopla, v katerem so vladali Frizi (Latinci). Vdali so se mojemu cesarstvu, ker niso imeli nobenega drugega cesarja, razen mene. Meni gre zahvala, da so preživeli, ker je Bog tako ukazal. Brez Njega se ne zgodi nobeno dejanje in ne izreče nobena beseda. Naj mu bo večna slava, amen.

Vpliv na Srbijo in zavezništvo z Nikejo

Njegov zanos se je izkazal kot prenagljen. Leta 1231 je latinsko regentstvo zaključilo pogajanja z Ivanom Brienskim, nekdanjim kraljem Jeruzalemskega kraljestva, ki je sprejel vlogo varuha in socesarja mladoletnega Balduina II. v Konstantinoplu. Njegov pristanek je v Bolgariji takoj sprožil prekinitev zavezništva z Latinskim cesarstvom in sklepanje novega z Nikejskim cesarstvom.

Leta 1234 so v državnem udaru, v katerem je sodelovala tudi Bolgarija, odstavili zeta Teodorja Epirskega Stefana Radoslava in ga zamenjali z njegovim bratom Štefanom Vladislavom I., zetom Ivana Asena II.. Z zamenjavo oblasti se je povečal bolgarski vpliv v Srbiji, čeprav obseg in vsebina odnosov nista povsem jasni. Vladi obeh držav sta sodelovali, vendar Štefan Vladislav ni za dolgo preživel tastove smrti. Leta 1242 ga je strmoglavil mlajši brat Štefan Uroš I..

Leta 1235 je v Tǎrnovem umrl stric srbskega kralja in srbski nadškof Sveti Sava. Ivan Asen II. je leta 1237 je dovolil njegovemu nečaku, da stričevo telo prenese v Srbijo.