Veliko Tǎrnovo

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Veliko Trnovo)
Skoči na: navigacija, iskanje
Veliko Tǎrnovo
Велико Търново
Mesto

Grb
Veliko Tǎrnovo is located in Bolgarija
Veliko Tǎrnovo
Veliko Tǎrnovo
Geografski položaj v Bolgariji
Koordinati: 43°05′N 25°39′E / 43.083°N 25.650°E / 43.083; 25.650Koordinati: 43°05′N 25°39′E / 43.083°N 25.650°E / 43.083; 25.650
Država Zastava Bolgarije Bolgarija
Okraj Veliko Tǎrnovo
Občina Veliko Tǎrnovo
Površina
 • Skupno 30.379 km2
Nadmorska višina 220 m
Prebivalstvo (1. februar 2011)[1]
 • Skupno 67.099
 • Gostota 2,2 preb./km2
Časovni pas EET (UTC+2)
 • Poletje (DST) EEST (UTC+3)
Poštna številka 5000
Omrežna skupina 062
Avtomobilske tablice BT
Spletna stran veliko-tarnovo.net

Veliko Tǎrnovo ali Veliko Trnovo (bolgarsko Велико Търново, Veliko Tǎrnovo) je mesto ob reki Jantri v severni osednji Bolgariji in upravno središče province Veliko Tǎrnovo.

Bilo je prestolnica Drugega bolgarskega cesarstva (1185–1396/1422), zato se pogosto omenja kot mesto carjev. Zaradi svoje edinstvene arhitekture je priljubljena turistična destinacija. Stari del mesta stoji na treh gričih - Carevcu, Trapezici in Sveti gori, pod katerimi se vijugajo meandri Jantre. Na Carevcu so palače bolgarskih carjev in patriarhat, patriarhalna stolnica in številne upravne in rezidenčne zgradbe, obdane z debelim obzidjem.

Trapezica je znana po številnih cerkvah in rezidencah nekdanjega bolgarskega plemstva. V srednjem veku je bilo Veliko Tǎrnovo eno od glavnih evropskih kulturnih središč in dalo ime trnovskima šolama za arhitekturo in umetnost. Sedaj je pomembno upravno, gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče severne Bolgarije.

Leta 2011 je mesto imelo 67.099 prebivalcev.[1]

Ime[uredi | uredi kodo]

Najbolj razširjena teorija o izvoru imen Tǎrnovgrad in Tǎrnovo trdi, da je slovanskega izvora in je sestavljeno iz besed тръневъ (trnev) ali тръновъ (trnov), ki pomenita trnje ali bodičast, in градъ (grad), ki pomeni mesto, utrdbo ali trdnjavo. Pridevnik Veliko so mestu dodali leta 1965, ker je bilo v srednjem veku bolgarska prestolnica, hkrati pa ga pomaga razlikovati od Malega Tǎrnovega.[2]

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Veliko Tǎrnovo nad reko Jantro

Veliko Tǎrnovo ima zmerno podnebje s hladnimi in sneženimi zimami in vročimi poletji. Povprečna najnižja januarska temperatura je okrog -3 °C. Najbolj vroč mesec je avgust s povprečno maksimalno temperaturo 31 °C. Najvišja zabeležena temperatura je bila 43,1 °C, najnižja pa −28,1 °C. Po nekih neuradnih podakih na bi bila najnižja izmerjena temperatura −38 °C.

Podnebni podatki - Veliko Tǎrnovo, Bolgarija (2000-2013)
Mesec jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec letno
Povprečna visoka temperatura °C 4,8 7,1 12,7 19,5 24,3 27,9 30,8 31 26,8 20,1 13 5,8 18,7
Povprečna dnevna temperatura °C 0 1,2 7 13 18,1 21,5 23,9 23,8 20 13,5 7,9 1,2 12,6
Povprečna nizka temperatura °C -4,3 -3,8 1,2 6,5 10,8 14,1 16 15,6 12,1 6,9 2,8 -2,5 6,3
Padavin mm 48 44 43 63 88 86 65 56 41 45 51 50 680
Vir: Stringmeteo.com[3]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Prazgodovina in antika[uredi | uredi kodo]

Karta srednjeveškega Tǎrnovega na gričih Trapezica in Carevec

Veliko Tǎrnovo je eno od najstarejših naselij v Bolgariji z zgodovino, dolgo več kot pet tisočletij. Prve sledove človekove naselitve iz 3. tisočletja pr. n. št. so odkrili na griču Trapezica.[4]

Srednjeveška Bolgarija[uredi | uredi kodo]

Veliko Tǎrnovo, sprva Tǎrnovgrad (Търновград), se je hitro razvijalo in v srednjem veku postalo najmočnejša bolgarska trdnjava. Od 12. od 14. stoletja je bilo najpomembnejše politično, gospodarsko, kulturno in versko središče v Bolgariji. V 14. stoletju je bolgarski klerik Gligorij Camblak mesto opisal kot »zelo veliko in lepo mesto, obdano z obzidjem in 12.000 do 15.000 prebivalci«.[5]

V 14. stoletju je moč Bizantinskega cesarstva oslabela in Tǎrnovo so zaradi izjemnega kulturnega vpliva v vzhodni Evropi razglasili za Tretji Rim.

Kot prestolnica Drugega bolgarskega cesarstva je dajalo vtis svetovljanskega mesta z mnogo tujimi trgovci in poslaniki. Ob prevladujočem bolgarskem prebivalstvu je imelo tudi armensko, judovsko in rimskokatoliško (frankovsko) trgovsko četrt. Odkritje treh glav z gotskih spomenikov kaže, da je morda imelo tudi katoliško cerkev.[6]

Osmansko cesarstvo[uredi | uredi kodo]

Samovodska čaršija v starem delu mesta

Politična in duhovna rast Velikega Tǎrnovega se je po turški zasedbi mesta 17. julija 1393 ustavila. Obleganje je trajalo tri mesece. Obrambo mesta je vodil bolgarski patriarh Evtimij.[7] Tri leta kasneje so Osmani osvojili celo Bolgarsko cesarstvo.

Turki so Tǎrnovo preimenovalo v Tırnova (Trnova). Do konca 17. stoletja je bilo središče bolgarskega odpora proti turškim oblastnikom. V mestu sta se začela dva velika upora proti Turkom, prvi leta 1598 in drugi leta 1686. Tǎrnovo je bilo najprej glavno mesto sandžaka v Rumelijskem ejaletu, nato v Silistrijskem ejaletu in nazadnje v Donavskem vilajetu.

Tǎrnovgrad in cela sodobna Bolgarija sta ostala pod osmansko oblastjo do 19. stoletja, ko se je z rastjo narodne in kulturne zavesti okrepilo tudi uporniško gibanje. Leta 1875 in 1876 sta se v mestu začela upora, katerih cilj je bil ustanovitev neodvisne Bolgarske pravoslavne Cerkve. 23. aprila 1876 se je začela aprilska vstaja, ki je označila začetek konca osmanske okupacije. Naslednje leto se je začela rusko-turška vojna, ki se je končala leta 1878.

Tretja bolgarska država[uredi | uredi kodo]

7. julija 1877 je ruski general Josip Vladimirovič Gurko osvobodil Tǎrnovo, s čimer se je končala 480 let dolga oblast Osmanskega cesarstva. Naslednje leto je bila z Berlinsko pogodbo ustanovljena Kneževina Bolgarija z ozemljem med Donavo in Staro planino (Balkan) in prestolnico Tǎrnovo. 17. aprila 1879 je bila v Tǎrnovem sklicana prva narodna skupščina, ki je potrdila prvo bolgarsko ustavo, znano kot Tǎrnovska ustava. Bolgarski parlament se je, skladno z ustavo, preselil iz Tǎrnovega v Sofijo, ki je še danes bolgarska prestolnica. Popolno neodvisnost Bolgarije je 5. oktobra 1908 v cerkvi Štiridesetih mučencev v Tǎrnovem razglasil car Ferdinand Bolgarski iz dinastije Saxe-Coburg Gotha.

Leta 1965 se je mesto z uradnim imenom Tǎrnovo zaradi bogate zgodovine in pomembnosti preimenovalo v Veliko Tǎrnovo.

Ljudska republika Bolgarija[uredi | uredi kodo]

V socialističnem obdobju je Veliko Tǎrnovo doživelo znatne spremembe. Domneva se, da se je do konca 1940. let v Bolgarsko komunistično partijo (BCP) včlanilo približno 10.000 tǎrnovskih meščanov. Veliko cerkev in zasebnih podjetij je bilo zaprtih, večji industrijski obrati pa so bili nacionalizirani. Na začetku 1950. let je mesto doživelo intenzivno urbanizacijo in se začelo širiti proti zahodu. V tistem času se je porodila tudi ideja, da bi se v severni Bolgariji ustvarilo veliko urbanizirano področje, ki bi zajemalo Veliko Tǎrnovo, Gornjo Orahovico in Ljaskovec s skupnim imenom Targoljas.

Leta 1963 je bila v Velikem Tǎrnovem ustanovljena Univerza sv. Cirila in Metoda, ki je bila ena od največjih visokošolskih izobraževalnih ustanov v Bočgariji. Urbanizacija se je nadaljevala tudi 1970. letih, ko se je v regiji začela širiti gradbena, elektronska, farmacevtska, računalniška in pohištvena industrija. V teh letih sta bili zgrajeni mestni četrti Akacija in Kartala.

Sodobno Tǎrnovo[uredi | uredi kodo]

Sodobno Veliko Tǎrnovo je središče enega od najbolj urbaniziranih področij Bolgarije in eno od nekaj mest z rastočim številom prebivalstva. Je predvsem izobraževalno in kulturno središče in sedež dveh velikih univerz. Mesto je izredno zanimivo tudi za turiste.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Po podatkih iz popisa prebivalstva leta 2011 je imelo mesto februarja 2011 68.783 prebivalcev, skupaj z okoliškimi naselji pa 88.670 prebivalcev:[8]

  • Bolgari: 59.649 (95,5%)
  • Turki: 2,225 (3,6%)
  • Romi: 123 (0,2%)
  • drugi: 258 (0,4%)
  • nedoločljivi: 198 (0,3%)
  • Romuni: 100 (0,15%)
  • neopredeljeni: 6,330 (9,2%)

Mestne znamenitosti[uredi | uredi kodo]

  • Trdnjava Carevec je srednjeveška utrdba na hribu u enakim imenom, ki je bila v Drugem bolgarskem cesarstvu od leta 1185 do 1393 glavna trdnjava s carsko rezidenco in sedežem patriarhata.[9]
  • Trapezica je srednjeveška trdnjava na hribu z enakim imenom nasproti trdnjave Carevec. V Drugem bolgarskem cesarstvu je bil na tem mestu zgrajen prvi grad dinastije Asen. V naslednjih letih so se na hrib začeli naseljevati bojarji in pravoslavna duhovščina. V trdnjavi je bil tudi samostan svetega Ivana Rilskega,[10] v katerem so bile do leta 1495 tudi svetnikove relikvije.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Prebivalstvo 2011
  2. ^ Русев, Пеньо, Георги Данчев, Екатерина Сарафова. Търновска книжовна школа, 1371 – 1971. Издателство на БАН, 1974, str. 215.
  3. ^ http://www.stringmeteo.com/synop/bg_climate.php#15530
  4. ^ Božidar Dimitrov. The Church "The Forty Holy Martyrs". National Museum of History, Sofija. Pridobljeno 9. marca 2011.
  5. ^ Jean W. Sedlar (31. marec 1994). East Central Europe in the Middle Ages, 1000–1500. University of Washington Press. str. 113. ISBN 978-0-295-97290-9.
  6. ^ Търново се перчело с европейски квартали Арменци превземат католическата църква в старопрестолния град. Bolgarski časopis Standart, 21. junij 2008. Pridobljeno 9. marca 20122.
  7. ^ McLean, George in drugi (2005). Religion in public life: Religion, morality and communication between peoples. I. CRVP. str. 184.
  8. ^ NSI, 2011 Population census in the Republic Of Bulgaria, str. 16 (dokončni podatki)
  9. ^ Pictures of Bulgaria.
  10. ^ Veliko Tarnovo Info.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]