Kuber

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Kuber
Кубер
prabolgarski kan
Vladanje7.-8. stoletje (v Makedoniji)
Rojstvodatum neznan
Smrtdatum neznan
Vladarska hišaklan Dulo
OčeKubrat

Kuber (bolgarsko Кубер, Kuber) je bil prabolgarski kan, ki je vladal v Panoniji in Makedoniji, * pred 650, † po 705.

Domneva se, da je bil sin kana Kubrata, brat kana Asparuha in član klana Dulo.[1] V Makedoniji je ustanovil Kuberjevo Bolgarijo.

Po zapisih v Čudežih sv. Demetrija (Miracula Sancti Demetrii) je v 670. letih iz razpadle Velike Bolgarije na ozemlju sodobne Ukrajine odpeljal v Srem v bivši rimski provinci Panoniji skupino Prabolgarov in bizantinskih kristjanov, katerih prednike so šestdeset let pred tem zajeli Avari.[2][3]

Srem (Sirmia), pokrajina v Avarskem kanatu, v kateri je vladal Kuber
Kuberjeva in Asparuhova Bolgarija

Poreklo[uredi | uredi kodo]

Kuberjev življenjepis je v drugi knjigi Čudežev sv. Demetrija.[4][5] Knjiga je hagiografsko delo, napisano v Solunu v 680. ali 690. letih.[6][7] Znanstvena teorija, ki jo je prvi predlagal bolgarski zgodovinar Vasil Zlatarski, trdi, da je bil Kuber četrti sin kana Kubrata, krščanskega vladarja Onogurskih Prabolgarov, naseljenih v stepah severno od Črnega morja.[4][8] Po pisanju Teofana Spovednika[5] je Kubratov četrti (neimenovani) sin po očetovi smrti okrog leta 642 s svojo vojsko[9] zapustil črnomorske stepe, se naselil v nekdanji rimski provinci Drugi Panoniji in postal avarski vazal. Ameriški zgodovinar John Van Antwerp Fine ml. se strinja z Zlatarskim in dodaja, da je Kuber dobil ime po svojem očetu, ker sta Kuber in Kubrat zelo verjetno grški različici istega prabolgarskega imena.[5]

Vladanje v Panoniji[uredi | uredi kodo]

Kuber je vladal kot kaganov guverner[4][10] na narodnostno mešanem ozemlju. Med prebivalci so bili tudi potomci vojnih ujetnikov, ki so jih Avari zajeli na Balkanskem polotoku in jih naselili v okolici Sirmija.[4][5][11] Zgodovinar Samuel Szádeczky-Kardoss, ki se strinja s trditvijo, da je bil Kuber Kubratov sin in pripadnik vladarskega klana Dulo, trdi, da je kagan Kubra imenoval za guvernerja Panonije zato, da bi ga ločil od prabolgarskih podložnikov, ki so skupaj z njim zapustili črnomorske stepe.[4] Kubrovi panonski podložniki so sami sebe imenovali Sermesianoi (Sremci),[10] Bizantinci pa so jih imenovali Bolgari.[12] Ohranili so svoje krščanske običaje, čeprav so Avari njihove prednike zajeli že šestdeset let pred Kuberjevim imenovanjem.[5]

Sermesianoi niso prenehali sanjati, da se bodo nekoč vrnili v domovino svojih prednikov.[5] Kuber je izkoristil njihova čustva in se po pisanju v Čudežih sv. Demetrija uprl avarskemu kaganu.[13] Sodobni zgodovinarji trdijo, da se je upor zgodil v 670. letih ali na začetku 680. let.[10][12][14] Kubru se je pridružilo približno 70.000[15] Sremcev in se odpravilo proti Bizantinskemu cesarstvu.[7] Kagan jih je poslušal zaustaviti, po petih ali šestih porazih pa je odnehal in uporniki so pobegnili preko Donave.[7]

Vladanje v Makedoniji[uredi | uredi kodo]

Pečat Kubrovega glavnega družabnika Maura z napisom »Maur, patrikij in arhont Sremcev in Bolgarov«

Kuber in njegovi uporniki so prodrli do Soluna,[7][16] kjer so se nameravali naseliti. K bizantinskemu cesarju, katerega imena Čudeži sv. Demetrija ne omenjajo, so poslali delegacijo s prošnjo za njegovo dovoljenje.[7] Cesar je naselitev odobril in bližnjemu slovanskemu plemenu Dragoviti ukazal, da jih oskrbijo s hrano.[7][10] Ljudje so se še vedno želeli vrniti na domove svojih prednikov in se začeli razseljevati.[7] Kuber se je ustrašil, da bo zaradi tega njegova moč preveč upadla, in je zaprosil cesarja, da Sermesianoiem prepove odseljevanje in potrdi Kubrov položaj njihovega vladarja.[7] Zgleda, da cesar njegove zahteve ni odobril, ker je nameraval izkoristiti državljansko vojno v mestu in zasesti Solun. V hagiografiji sv. Demetrija piše, da so meščani odkrili Kubrove agente, ki so mu nameravali odpreti mestna vrata, in mu preprečili vstop v mesto.[7]

Drugih podatkov o Kubrovem življenju ni.[17] Nekaj sodobnih zgodovinarjev, med njimi Zlatarski and Cankova-Petkova, trdi, da je v Makedoniji ustanovil državo, vzporedno z Asparuhovim Prvim bolgarskim cesarstvom.[18] Trdijo tudi, da je bizantinski cesar Justinijan II. podjarmil slovanska plemena v okolici Soluna in na povratku v Konstantinopel leta 689 padel v prabolgarsko zasedo in bil poražen.[18][19] Na napisu ob Madarskem konjeniku piše, da je Asparuhov sin Tervel sodeloval »s strici v Solunu« proti bizantinskemu cesarju Justinijanu II.:[20]

Cesar Justinijan je sklenil pogodbo […] Bolgari […] in prišel k Tervelu. Moji strici v Solunu niso zaupali cesarju z odrezanim nosom in so se vrnili v Kisinije [...] eden od njegovih [...] Vladar Tervel je sklenil pogodbo in dal cesarju pet tisoč [...] z mojo pomočjo je cesar dosegel lepo zmago.

Makedonski arheolog Ivan Mikulčič, ki zaklada iz Vrapa in Ersekëja v Albaniji pripisuje Kubrovemu ljudstvu, trdi, da arheološke najdbe potrjujejo prisotnost Prabolgarov v Makedoniji in vzhodni Albaniji.[21]

Zanimivost[uredi | uredi kodo]

Po Kubru se imenuje Kuber Peak v gorovju Tangra na Livingstonovem otoku v Južnih šetlandskih otokih na Antarktiki. [22]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Пламен Петков. Българите. Založba TRUD, 2007, str. 77. ISBN 9545287691.
  2. Curta.
  3. Fine.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 Szádeczky-Kardoss 1990, str. 215.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 Fine 1991, str. 44.
  6. Curta 2001, str. 61-62.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 7,6 7,7 7,8 Fine 1991, str. 45.
  8. Fine 1991, str. 44, 46.
  9. The Chronicle of Theophanes Confessor (357.13.), str. 498.
  10. 10,0 10,1 10,2 10,3 Curta 2006, str. 106.
  11. Szymański & Dąbrowska 1979, str. 59.
  12. 12,0 12,1 Hupchik 2002, str. 33.
  13. Fine 1991, str. 45, 46-47.
  14. Fine 1991, str. 46-48.
  15. Микулчиќ 1996, str. 71.
  16. Szádeczky-Kardoss 1990, str. 216.
  17. Fine 1991, str. 45-46.
  18. 18,0 18,1 Fine 1991, str. 72.
  19. Hupchik 2002, str. 35.
  20. Veselin Beševliev. Pǎrvobǎlgarski nadpisi. Izdatelstvo na Bǎlgǎrskata akademija na naukite. Sofija, 1979, str. 94.
  21. Микулчиќ 1996, str. 29-33.
  22. Kuber Peak. SCAR Composite Antarctic Gazetteer.

Viri[uredi | uredi kodo]

Priimarni vir[uredi | uredi kodo]

  • Cyril Mango, Roger Scott, Geoffrey Greatrex, prevajalci (2006). The Chronicle of Theophanes Confessor: Byzantine and Near Eastern History, AD 284–813 Oxford University Press. ISBN 978-0-19-822568-3.

Sekundarni viri[uredi | uredi kodo]

  • Curta, Florin (2001). The Making of the Slavs. History and Archaeology of the Lower Danube Region c. 500-700. Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-80202-4.
  • Curta, Florin (2006). Southeastern Europe in the Middle Ages, 500–1250. New York : Cambridge University Press. COBISS 2386382. ISBN 978-0-521-89452-4. 
  • Fine, John Van Antwerp (1991). The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century. Ann Arbor : University of Michigan Press. COBISS 63710976. ISBN 0-472-08149-7. 
  • Hupchik, Dennis P (2002). The Balkans. From Constantinople to Communism. Palgrave MacMillans. ISBN 1-4039-6417-3.
  • Микулчиќ, Иван (1996). Средновековни градови и тврдини во Македониjа [Srednjeveška mesta in gradovi v Republiki Makedoniji]. Makedonska akademija na naukite i umetnostite. ISBN 9989-649-08-1.
  • Szymański, Wojciech; Dąbrowska, Elżbieta (1979). Awarzy. Węgrzy [Avari, Ogri]. Ossolineum. ISBN 83-04-00246-9.
  • Szádeczky-Kardoss, Samuel (1990). The Avars. V Sinor, Denis. The Cambridge History of Early Inner Asia (Volume I. Cambridge University Press. str. 206–228. ISBN 0-521-24304-1.