Vipava: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
TadejM (pogovor | prispevki)
121.511 urejanj
zamenjal sliko sarkofagov
TadejM (pogovor | prispevki)
121.511 urejanj
slog
Vrstica 14: Vrstica 14:
|regija=Goriška regija
|regija=Goriška regija
}}
}}
[[Slika:Karte Vipava si.png|thumb|right|300 px|Položaj občine Vipava v Sloveniji]]


'''Vipava''' je [[naselje]] in središče [[občina Vipava|istoimenske občine]], ki leži v zgornjem delu [[Vipavska dolina|Vipavske doline]], ob številnih [[izvir]]ih reke [[reka Vipava|reke Vipave]], ki ima kot edina reka v Evropi deltast izvir. Zaradi številnosti izvirov so prebivalci zgradili 25 [[Most|mostov]]; najimenitnejši in najstarejši je most za Lanthierjevo graščino. Prav zaradi mnogih mostov pravijo kraju tudi male oziroma slovenske [[Benetke]]. Domačini in prebivalci okoliških vasi pa Vipavi še danes radi rečejo kar ''trg''. Pod tem imenom je kraj zapisan v dokumentu iz leta 1367, ko so tržani dobili pravico do svojega [[Sejem|sejma]].
'''Vipava''' je [[naselje]] in središče [[občina Vipava|istoimenske občine]], ki leži v zgornjem delu [[Vipavska dolina|Vipavske doline]], ob številnih [[izvir]]ih reke [[reka Vipava|reke Vipave]], ki ima kot edina reka v Evropi deltast izvir. Zaradi številnosti izvirov so prebivalci zgradili 25 [[Most|mostov]]; najimenitnejši in najstarejši je most za Lanthierjevo graščino. Prav zaradi mnogih mostov pravijo kraju tudi male oziroma slovenske [[Benetke]]. Domačini in prebivalci okoliških vasi pa Vipavi še danes radi rečejo kar ''trg''. Pod tem imenom je kraj zapisan v dokumentu iz leta 1367, ko so tržani dobili pravico do svojega [[Sejem|sejma]].


==Zgodovina==
==Zgodovina==
Prvi prebivalci Vipave so bili [[Kelti]]. Od tod tudi njeno ime; beseda Vipava izhaja iz dveh [[kelti|keltskih]] besed: »wip« (ta beseda pomeni ''dolina'', ''pokrajina'') in »ach« (''skala'', ''kamen''), v prostem prevodu iz keltščine: ''dolina pod [[skala]]mi''. Arheološka odkritja pričaje, da je bila v Vipavi tudi [[Rimski imperij|rimska]] naselbina. Leta [[394]] je najverjetneje nekje v bližini potekala za [[krščanstvo]] pomembna [[bitka pri Mrzli reki]] (danes [[Hubelj]]), kjer je [[Cesar]] [[Teodozij]] je s pomočjo vipavske [[burja|burje]] porazil [[Evgenij]]a.
Prvi prebivalci Vipave so bili [[Kelti]]. Od tod tudi njeno ime; beseda Vipava izhaja iz dveh [[kelti|keltskih]] besed: »wip« (ta beseda pomeni ''dolina'', ''pokrajina'') in »ach« (''skala'', ''kamen''), v prostem prevodu iz keltščine: ''dolina pod [[skala]]mi''. Arheološka odkritja pričaje, da je bila v Vipavi tudi [[Rimski imperij|rimska]] naselbina. Leta 394 je najverjetneje nekje v bližini potekala za [[krščanstvo]] pomembna [[bitka pri Mrzli reki]] (danes [[Hubelj]]), kjer je [[Cesar]] [[Teodozij]] je s pomočjo vipavske [[burja|burje]] porazil [[Evgenij]]a.
O zgodovinski pomembnosti Vipave priča predvsem vrsta gradov. Tu so živele premožne [[Plemič|plemiške]] družine: [[Herbersteini]], [[Thurn und Taxis|Thurni]], [[Edlingi]], [[Baumkirchner|Baumkirchnerji]] in kot zadnja plemiška rodbina [[Lanthier|Lanthierji]]. O njihovem bivanju pričajo razvaline [[Stari grad nad Vipavo|Starega gradu nad Vipavo]], na strmem pobočju [[Nanos|Nanosa]], [[Grad Tabor (Vipava)|Grad Tabor]] in Lanthierjev dvorec v središču Vipave, ki je dobil [[Barok|baročno]] podobo v 18. stoletju. Na razglednem gričku severozahodno od Vipave so si Lanthierji v 17. stoletju zgradili lovski dvorec [[Zemono]], ki je danes ena redkih povsem ohranjenih [[Renesansa|renesančnih]] stavb v Sloveniji.
O zgodovinski pomembnosti Vipave priča predvsem vrsta gradov. Tu so živele premožne [[Plemič|plemiške]] družine: [[Herbersteini]], [[Thurn und Taxis|Thurni]], [[Edlingi]], [[Baumkirchner|Baumkirchnerji]] in kot zadnja plemiška rodbina [[Lanthier|Lanthierji]]. O njihovem bivanju pričajo razvaline [[Stari grad nad Vipavo|Starega gradu nad Vipavo]], na strmem pobočju [[Nanos|Nanosa]], [[Grad Tabor (Vipava)|Grad Tabor]] in Lanthierjev dvorec v središču Vipave, ki je dobil [[Barok|baročno]] podobo v 18. stoletju. Na razglednem gričku severozahodno od Vipave so si Lanthierji v 17. stoletju zgradili lovski dvorec [[Zemono]], ki je danes ena redkih povsem ohranjenih [[Renesansa|renesančnih]] stavb v Sloveniji.


Vrstica 26: Vrstica 23:
Stavbni fond Vipave je pretežno iz 18. in 19. stoletja. Premožni, pa tudi manj premožni Vipavci so hoteli svoj kraj čimbolj olepšati, zato so krasili stavbe z vhodnimi portali, po domače »kolonami" ali "portoni«. Te je moč videti povsod, tudi v ozkih vipavskih ulicah. Pred Lanthierjevim dvorcem so vidni kamniti baročni dečki – putti, ki so nekdaj krasili grajski park. Sakralna dediščina se izkazuje med drugim v župnijski cerkvi sv. Štefana, ki jo krasijo znamenite freske [[Franc Jelovšek|Franca Jelovška]] in [[Janez Wolf|Janeza Wolfa]]. Med posebne znamenitosti Vipave sodita več kot 4500 let stara [[Sarkofag|sarkofaga]], dva izmed šestih v Evropi, ki ležita na vipavskem pokopališču od leta 1845, ko ju je dal pripeljati iz [[Egipt|Egipta]] [[Anton Lavrin]].
Stavbni fond Vipave je pretežno iz 18. in 19. stoletja. Premožni, pa tudi manj premožni Vipavci so hoteli svoj kraj čimbolj olepšati, zato so krasili stavbe z vhodnimi portali, po domače »kolonami" ali "portoni«. Te je moč videti povsod, tudi v ozkih vipavskih ulicah. Pred Lanthierjevim dvorcem so vidni kamniti baročni dečki – putti, ki so nekdaj krasili grajski park. Sakralna dediščina se izkazuje med drugim v župnijski cerkvi sv. Štefana, ki jo krasijo znamenite freske [[Franc Jelovšek|Franca Jelovška]] in [[Janez Wolf|Janeza Wolfa]]. Med posebne znamenitosti Vipave sodita več kot 4500 let stara [[Sarkofag|sarkofaga]], dva izmed šestih v Evropi, ki ležita na vipavskem pokopališču od leta 1845, ko ju je dal pripeljati iz [[Egipt|Egipta]] [[Anton Lavrin]].


⚫
{{kategorija v Zbirki}}
<gallery>
<gallery>
Slika:Vipava statues in front of the Lanthieri castle 26092009 166.jpg|Baročni kipci v parku pred dvorcev
Slika:Vipava statues in front of the Lanthieri castle 26092009 166.jpg|Baročni kipci v parku pred dvorcev
Vrstica 41: Vrstica 37:
</gallery>
</gallery>


===[[Jože Plečnik|Plečnikov]] spomenik padlim v [[NOB]] na vipavskem trgu===
===Plečnikov spomenik===
Spomenik NOB arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957) iz leta 1950 naj bi, po mnenju nekaterih, spadal v najzanimivejšo skupino spomenikov, kjer je hotel Plečnik ustvariti nekaj povsem novega, kjer se je hotel ogniti spominom na preteklost in misliti bolj na sedanjost. S postavitvijo zadružnega doma v letih 1948 do 1950 in postavitvijo Plečnikovega spomenika padlim 5. oktobra 1952 je bil dokončno oblikovan drugi vipavski trg, ki je danes prepoznavni znak Vipave.
Spomenik padlim v [[narodnoosvobodilni boj|narodnoosvobodilnem boju]] arhitekta [[Jože Plečnik|Jožeta Plečnika]] (1872-1957) iz leta 1950 naj bi, po mnenju nekaterih, spadal v najzanimivejšo skupino spomenikov, kjer je hotel Plečnik ustvariti nekaj povsem novega, kjer se je hotel ogniti spominom na preteklost in misliti bolj na sedanjost. S postavitvijo zadružnega doma v letih 1948 do 1950 in postavitvijo Plečnikovega spomenika padlim 5. oktobra 1952 je bil dokončno oblikovan drugi vipavski trg, ki je danes prepoznavni znak Vipave.


===Grad Tabor (Baumkircherjev turn)===
===Grad Tabor===
{{glavni|Baumkircherjev turn}}
{{glavni|Baumkircherjev turn}}
Ob glavnih izvirih Vipave so v 14. st. postavili stolpast grad, sprva last oglejskega patriarha. Kasneje je lastnik t.i. Spodnjega gradu postal baron [[Andrej Baumkircher]], slavni vojskovodja in prijatelj [[Erazem Predjamski|Erazma Predjamskega]]. Kasnejši lastniki Spodnjega gradu so bili grofje Thurni in nato Edlingi, od katerih je grad prevzela leta 1565 grofica Lavrencija Lanthieri. Lanthieriji so ga stoletje pozneje prezidali in opremili z rustičnim portalom, ki nosi letnico 1653. Zaradi možnosti [[Turški vpadi|turških]] in [[Benetke|beneških vpadov]] so grad zavarovali z obzidjem. Verjetno so ljudje zaradi tega grad imenovali Tabor.
Ob glavnih izvirih Vipave so v 14. st. postavili stolpast grad, sprva last oglejskega patriarha. Kasneje je lastnik t.i. Spodnjega gradu postal baron [[Andrej Baumkircher]], slavni vojskovodja in prijatelj [[Erazem Predjamski|Erazma Predjamskega]]. Kasnejši lastniki Spodnjega gradu so bili grofje Thurni in nato Edlingi, od katerih je grad prevzela leta 1565 grofica Lavrencija Lanthieri. Lanthieriji so ga stoletje pozneje prezidali in opremili z rustičnim portalom, ki nosi letnico 1653. Zaradi možnosti [[Turški vpadi|turških]] in [[Benetke|beneških vpadov]] so grad zavarovali z obzidjem. Verjetno so ljudje zaradi tega grad imenovali Tabor.
Vrstica 54: Vrstica 50:
Neposredno pred Lanthierijevim dvorcem je po angleškem vzoru urejen grajski park. V središču parka je fontana z bazenom v obliko štiriperesne deteljice. Za časa Lanthierijev so stali v parku številni baročni kipi dečkov (puttov), ki v rokah držijo različne rekvizite.
Neposredno pred Lanthierijevim dvorcem je po angleškem vzoru urejen grajski park. V središču parka je fontana z bazenom v obliko štiriperesne deteljice. Za časa Lanthierijev so stali v parku številni baročni kipi dečkov (puttov), ki v rokah držijo različne rekvizite.


===Lanthierjeva graščina===
===Lanthierjev dvorec ali Novi grad===
Lanthieriji so bili vneti graditelji. Ob izvirih Vipave so postavili poleg starega Baumkirchnerjevega gradu sredi 17. stol. dvorec, ki ga na zunanji strani krasijo štukature. Zgradili naj bi ga leta 1669 in je tipičen primer beneške arhitekture. Prvotno je bil dvorec mnogo skromnejši, leta 1762 pa so ga Lanthieriji prenovili in takrat je dobil današnjo baročno podobo. Nazadnje je v gradu do 1910 leta živel grof Karel Friderik Lanthieri. Od leta 1918 do oktobra 1991 je bil dvorec v vojaških rokah.
Lanthieriji so bili vneti graditelji. Ob izvirih Vipave so postavili poleg starega Baumkirchnerjevega gradu sredi 17. stol. dvorec, ki ga na zunanji strani krasijo štukature. Zgradili naj bi ga leta 1669 in je tipičen primer beneške arhitekture. Prvotno je bil dvorec mnogo skromnejši, leta 1762 pa so ga Lanthieriji prenovili in takrat je dobil današnjo baročno podobo. Nazadnje je v gradu do 1910 leta živel grof Karel Friderik Lanthieri. Od leta 1918 do oktobra 1991 je bil dvorec v vojaških rokah.


===Stari vipavski grad===
===Stari grad===
Tik nad krajem (lokacija: {{koord|45.850655|N|13.964315|E|type:landmark_region:SI|display=inline}}) so na strmem hribu slikovite razvaline. Na pobočju uspeva več primerkov sredozemskega zimzelenega hrasta ali črnike. Grad, zgrajen najverjetneje v 12. stoletju, je v virih prvič omenjen leta 1275 kot Gornji vipavski grad. Bil je v lasti [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]]. Kot deželno knežji fevd je pogosto menjal gospodarja.
Tik nad krajem (lokacija: {{koord|45.850655|N|13.964315|E|type:landmark_region:SI|display=inline}}) so na strmem hribu slikovite razvaline. Na pobočju uspeva več primerkov sredozemskega zimzelenega hrasta ali črnike. Grad, zgrajen najverjetneje v 12. stoletju, je v virih prvič omenjen leta 1275 kot Gornji vipavski grad. Bil je v lasti [[Oglejski patriarhat|oglejskega patriarha]]. Kot deželno knežji fevd je pogosto menjal gospodarja.
Leta 1344 je prišel v last [[Habsburžani|Habsburžanov]], leta 1487 pa je pripadel plemiški rodbini Herbersteinov. Za krajši čas so ga v 1. polovici 16. stol. zavzeli celo Benečani, ki pa so jih Habsburžani kmalu pregnali.
Leta 1344 je prišel v last [[Habsburžani|Habsburžanov]], leta 1487 pa je pripadel plemiški rodbini Herbersteinov. Za krajši čas so ga v 1. polovici 16. stol. zavzeli celo Benečani, ki pa so jih Habsburžani kmalu pregnali.
Po letu 1577 je postal last družine [[Lanthieri]]; verjetno v 17. stol. pa so grad opustili in je začel propadati.
Po letu 1577 je postal last družine [[Lanthieri]]; verjetno v 17. stol. pa so grad opustili in je začel propadati.


===Vojaški vojni muzej===
===Vojaški muzej===
[[Muzej]] se nahaja v [[Vojašnica|vojašnici]] Slovenske vojske "Janko Premrl - Vojko" in je bil prvi muzej take vrste v okviru [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. Zbirka štabnega vodnika Mitje Močnika temelji na izkopaninah, ki so bile najdene na položajih [[Avstro-ogrska skupna vojska|avstro-ogrskih]] in [[Italijanska kopenska vojska|italijanskih]] enot na [[Soška fronta|soški fronti]]. Muzej sestavlja pet razstavnih prostorov:
[[Muzej]] se nahaja v [[Vojašnica|vojašnici]] Slovenske vojske "Janko Premrl - Vojko" in je bil prvi muzej take vrste v okviru [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. Zbirka štabnega vodnika Mitje Močnika temelji na izkopaninah, ki so bile najdene na položajih [[Avstro-ogrska skupna vojska|avstro-ogrskih]] in [[Italijanska kopenska vojska|italijanskih]] enot na [[Soška fronta|soški fronti]]. Muzej sestavlja pet razstavnih prostorov:
1. avstro-ogrsko obvezovališče (Feldlazaret) za težje ranjence,
# avstro-ogrsko obvezovališče (Feldlazaret) za težje ranjence,
2. avstro-ogrska univerzalna delavnica za kovača, mizarja, čevljarja in krojača,
# avstro-ogrska univerzalna delavnica za kovača, mizarja, čevljarja in krojača,
3. delovni in bivalni prostor poveljnika avstro-ogrskega bataljona (K.u.K. Baon-Komanndo),
# delovni in bivalni prostor poveljnika avstro-ogrskega bataljona (K.u.K. Baon-Komanndo),
4. podzemni oddelčni zaklonilnik - [[kaverna]], ki je služila kot manjše priročno skladišče s telefonsko centralo,
# podzemni oddelčni zaklonilnik - [[kaverna]], ki je služila kot manjše priročno skladišče s telefonsko centralo,
5. povezovalni in strelski rov (Lauf-schutz Graben) s stražarskim mestom in stražarjem.
# povezovalni in strelski rov (Lauf-schutz Graben) s stražarskim mestom in stražarjem.


===Izviri [[Reka Vipava|reke Vipave]]===
===Izviri reke Vipave===
Za osrednje izvire veljajo: Podskala, za Tabrom, v Podlipci, Podfarovž, v jami in Sležencu. Med obiskovalci in domačini je Podskala priljubljena točka za oddih.
Za osrednje izvire reke [[Vipava (reka)|Vipave]] veljajo: Podskala, za Tabrom, v Podlipci, Podfarovž, v jami in Sležencu. Med obiskovalci in domačini je Podskala priljubljena točka za oddih.


==Znani krajani==
==Znani krajani==
Vrstica 95: Vrstica 91:


== Glej tudi ==
== Glej tudi ==
* [[Vipavska dolina]]
* [[Vipavski vinorodni okoliš]]
* [[Vipavski vinorodni okoliš]]

* [[Občina Vipava]]
==Sklici==
⚫
{{kategorija v Zbirki}}
⚫
{{sklici|2}}


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==
Vrstica 103: Vrstica 101:
* [http://zupnija-vipava.si/?page_id=30 Uradna stran Župnije Vipava z opisom cerkve sv. Štefana]
* [http://zupnija-vipava.si/?page_id=30 Uradna stran Župnije Vipava z opisom cerkve sv. Štefana]
* [http://www.slovenia.info/si/Mesta-in-kraji-v-Sloveniji/Vipava,-Vipavska-dolina.htm?_ctg_kraji=3144&lng=1 Vipava na uradnem turističnem portalu Slovenia.info]
* [http://www.slovenia.info/si/Mesta-in-kraji-v-Sloveniji/Vipava,-Vipavska-dolina.htm?_ctg_kraji=3144&lng=1 Vipava na uradnem turističnem portalu Slovenia.info]

== Viri ==
* Materiali Turističnega informacijskega centra Vipava

==Reference==
⚫
{{Reflist|2}}


{{Vipava}}
{{Vipava}}


⚫
[[Kategorija:Vipava| ]]
[[Kategorija:Naselja Občine Vipava]]
[[Kategorija:Naselja Občine Vipava]]
⚫
[[Kategorija:Vipava|*]]

[[pl:Vipava]]

Redakcija: 08:54, 14. avgust 2013

Za druge pomene glej Vipava (razločitev).
Vipava
Vipava se nahaja v Slovenija
Vipava
Vipava
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°50′51.21″N 13°57′44.48″E / 45.8475583°N 13.9623556°E / 45.8475583; 13.9623556
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaGoriška regija
Tradicionalna pokrajinaPrimorska
ObčinaVipava
Nadm. višina
108,5 m
Prebivalstvo
 • Skupno1.566
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
5271 Vipava
Zemljevidi

Vipava je naselje in središče istoimenske občine, ki leži v zgornjem delu Vipavske doline, ob številnih izvirih reke reke Vipave, ki ima kot edina reka v Evropi deltast izvir. Zaradi številnosti izvirov so prebivalci zgradili 25 mostov; najimenitnejši in najstarejši je most za Lanthierjevo graščino. Prav zaradi mnogih mostov pravijo kraju tudi male oziroma slovenske Benetke. Domačini in prebivalci okoliških vasi pa Vipavi še danes radi rečejo kar trg. Pod tem imenom je kraj zapisan v dokumentu iz leta 1367, ko so tržani dobili pravico do svojega sejma.

Zgodovina

Prvi prebivalci Vipave so bili Kelti. Od tod tudi njeno ime; beseda Vipava izhaja iz dveh keltskih besed: »wip« (ta beseda pomeni dolina, pokrajina) in »ach« (skala, kamen), v prostem prevodu iz keltščine: dolina pod skalami. Arheološka odkritja pričaje, da je bila v Vipavi tudi rimska naselbina. Leta 394 je najverjetneje nekje v bližini potekala za krščanstvo pomembna bitka pri Mrzli reki (danes Hubelj), kjer je Cesar Teodozij je s pomočjo vipavske burje porazil Evgenija. O zgodovinski pomembnosti Vipave priča predvsem vrsta gradov. Tu so živele premožne plemiške družine: Herbersteini, Thurni, Edlingi, Baumkirchnerji in kot zadnja plemiška rodbina Lanthierji. O njihovem bivanju pričajo razvaline Starega gradu nad Vipavo, na strmem pobočju Nanosa, Grad Tabor in Lanthierjev dvorec v središču Vipave, ki je dobil baročno podobo v 18. stoletju. Na razglednem gričku severozahodno od Vipave so si Lanthierji v 17. stoletju zgradili lovski dvorec Zemono, ki je danes ena redkih povsem ohranjenih renesančnih stavb v Sloveniji.

Stavbni fond in znamenitosti

Stavbni fond Vipave je pretežno iz 18. in 19. stoletja. Premožni, pa tudi manj premožni Vipavci so hoteli svoj kraj čimbolj olepšati, zato so krasili stavbe z vhodnimi portali, po domače »kolonami" ali "portoni«. Te je moč videti povsod, tudi v ozkih vipavskih ulicah. Pred Lanthierjevim dvorcem so vidni kamniti baročni dečki – putti, ki so nekdaj krasili grajski park. Sakralna dediščina se izkazuje med drugim v župnijski cerkvi sv. Štefana, ki jo krasijo znamenite freske Franca Jelovška in Janeza Wolfa. Med posebne znamenitosti Vipave sodita več kot 4500 let stara sarkofaga, dva izmed šestih v Evropi, ki ležita na vipavskem pokopališču od leta 1845, ko ju je dal pripeljati iz Egipta Anton Lavrin.

  • Baročni kipci v parku pred dvorcev
    Baročni kipci v parku pred dvorcev
  • Vodnjak v grajskem parku
    Vodnjak v grajskem parku
  • Pročelje Lanthierijevega dvorca
    Pročelje Lanthierijevega dvorca
  • Zadnja stran Lanthierijevega dvorca, ob izvirih reke Vipave
    Zadnja stran Lanthierijevega dvorca, ob izvirih reke Vipave
  • Most in vhod na zadnji strani Lanthierijevega dvorca
    Most in vhod na zadnji strani Lanthierijevega dvorca
  • Mostovi v Vipavi
    Mostovi v Vipavi
  • Most in stolp gradu Tabor
    Most in stolp gradu Tabor
  • Razvaline starega gradu nad Vipavo (dostopne po peš poti)
    Razvaline starega gradu nad Vipavo (dostopne po peš poti)
  • Zvonik župnijske cerkve Sv. Štefana
    Zvonik župnijske cerkve Sv. Štefana
  • Izviri Vipave pri Podskali, za Lanthierijevim dvorcem
    Izviri Vipave pri Podskali, za Lanthierijevim dvorcem
  • Egipčanska sarkofaga na vipavskem pokopališču
    Egipčanska sarkofaga na vipavskem pokopališču

Plečnikov spomenik

Spomenik padlim v narodnoosvobodilnem boju arhitekta Jožeta Plečnika (1872-1957) iz leta 1950 naj bi, po mnenju nekaterih, spadal v najzanimivejšo skupino spomenikov, kjer je hotel Plečnik ustvariti nekaj povsem novega, kjer se je hotel ogniti spominom na preteklost in misliti bolj na sedanjost. S postavitvijo zadružnega doma v letih 1948 do 1950 in postavitvijo Plečnikovega spomenika padlim 5. oktobra 1952 je bil dokončno oblikovan drugi vipavski trg, ki je danes prepoznavni znak Vipave.

Grad Tabor

Glavni članek: Baumkircherjev turn.

Ob glavnih izvirih Vipave so v 14. st. postavili stolpast grad, sprva last oglejskega patriarha. Kasneje je lastnik t.i. Spodnjega gradu postal baron Andrej Baumkircher, slavni vojskovodja in prijatelj Erazma Predjamskega. Kasnejši lastniki Spodnjega gradu so bili grofje Thurni in nato Edlingi, od katerih je grad prevzela leta 1565 grofica Lavrencija Lanthieri. Lanthieriji so ga stoletje pozneje prezidali in opremili z rustičnim portalom, ki nosi letnico 1653. Zaradi možnosti turških in beneških vpadov so grad zavarovali z obzidjem. Verjetno so ljudje zaradi tega grad imenovali Tabor.

Cerkev sv. Štefana

Vipava spada med najstarejše župnije na Goriškem. Današnja gotska, kasneje barokizirana cerkev sv. Štefana leži med hišami in je iz leta 1556. Leta 1750 je bila cerkev prezidana. Kmalu po tem letu je cerkev poslikal baročni slikar Franc Jelovšek. Po naročilu dekana Grabrijana je 1877. leta ves spodnji del prezbiterija poslikal mojster Janez Wolf. Slikar je v prizore Štefanove zgodbe vpletel tudi več portretov tedanjih znanih Vipavcev. V cerkvi je več kulturno - umetniških vrednot: oltar, oltarne slike, kapelica sv. Barbare, baročni križ. V oltarju ob severni steni je slikar Janez Valentin Metzinger naslikal sv. Janeza Nepomuka, v oltarju na južni steni pa podobe smrti sv. Jožefa.

Vipavski park

Neposredno pred Lanthierijevim dvorcem je po angleškem vzoru urejen grajski park. V središču parka je fontana z bazenom v obliko štiriperesne deteljice. Za časa Lanthierijev so stali v parku številni baročni kipi dečkov (puttov), ki v rokah držijo različne rekvizite.

Lanthierjeva graščina

Lanthieriji so bili vneti graditelji. Ob izvirih Vipave so postavili poleg starega Baumkirchnerjevega gradu sredi 17. stol. dvorec, ki ga na zunanji strani krasijo štukature. Zgradili naj bi ga leta 1669 in je tipičen primer beneške arhitekture. Prvotno je bil dvorec mnogo skromnejši, leta 1762 pa so ga Lanthieriji prenovili in takrat je dobil današnjo baročno podobo. Nazadnje je v gradu do 1910 leta živel grof Karel Friderik Lanthieri. Od leta 1918 do oktobra 1991 je bil dvorec v vojaških rokah.

Stari grad

Tik nad krajem (lokacija: 45°51′02″N 13°57′52″E / 45.850655°N 13.964315°E / 45.850655; 13.964315) so na strmem hribu slikovite razvaline. Na pobočju uspeva več primerkov sredozemskega zimzelenega hrasta ali črnike. Grad, zgrajen najverjetneje v 12. stoletju, je v virih prvič omenjen leta 1275 kot Gornji vipavski grad. Bil je v lasti oglejskega patriarha. Kot deželno knežji fevd je pogosto menjal gospodarja. Leta 1344 je prišel v last Habsburžanov, leta 1487 pa je pripadel plemiški rodbini Herbersteinov. Za krajši čas so ga v 1. polovici 16. stol. zavzeli celo Benečani, ki pa so jih Habsburžani kmalu pregnali. Po letu 1577 je postal last družine Lanthieri; verjetno v 17. stol. pa so grad opustili in je začel propadati.

Vojaški muzej

Muzej se nahaja v vojašnici Slovenske vojske "Janko Premrl - Vojko" in je bil prvi muzej take vrste v okviru Slovenske vojske. Zbirka štabnega vodnika Mitje Močnika temelji na izkopaninah, ki so bile najdene na položajih avstro-ogrskih in italijanskih enot na soški fronti. Muzej sestavlja pet razstavnih prostorov:

  1. avstro-ogrsko obvezovališče (Feldlazaret) za težje ranjence,
  2. avstro-ogrska univerzalna delavnica za kovača, mizarja, čevljarja in krojača,
  3. delovni in bivalni prostor poveljnika avstro-ogrskega bataljona (K.u.K. Baon-Komanndo),
  4. podzemni oddelčni zaklonilnik - kaverna, ki je služila kot manjše priročno skladišče s telefonsko centralo,
  5. povezovalni in strelski rov (Lauf-schutz Graben) s stražarskim mestom in stražarjem.

Izviri reke Vipave

Za osrednje izvire reke Vipave veljajo: Podskala, za Tabrom, v Podlipci, Podfarovž, v jami in Sležencu. Med obiskovalci in domačini je Podskala priljubljena točka za oddih.

Znani krajani

Gospodarstvo

Vipava z okolico je pomemben kmetijski center zahodne Slovenije. Zlasti je znan po pridelavi vina - Kmetijska zadruga Vipava deluje od leta 1894. Pomemben je tudi turizem, prav tako pa obrt in srednje velika podjetja. Precej prebivalcev dela v bližnji Ajdovščini.

Jezik, kultura in vera

Glavnina prebivalcev, okoli 93%, so Slovenci. Drugi so večinoma priseljenci iz območja bivše Jugoslavije. Več kot 96% prebivalcev uporablja slovenščino kot prvi jezik; med ostalimi 4 % pa jezike s področja Bosne in Hercegovine.[1] Domačini govorijo prepoznavno lokalno narečje.

Krajevne skupnosti

Občina Vipava se deli na naslednje krajevne skupnosti: Vipava, Lozice, Podnanos, Podraga, Manče, Lože, Goče, Slap, Vrhpolje, Gradišče pri Vipavi in Erzelj.

Glej tudi

Sklici

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Vipava.
  1. ↑ Statistični urad RS »Population by language usually spoken in the household (family), municipalities, Slovenia, 2002 Census«. Pridobljeno 4. septembra 2011. {{navedi splet}}: Preveri vrednost |url= (pomoč)

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vipava&oldid=4083522«