Lipicanec: Razlika med redakcijama
značilnosti pasme, predelana zgodovina Lipice, rodovi kobil |
|||
| Vrstica 21: | Vrstica 21: | ||
[[Kobilarna|Kobilarno]] je ustanovil [[Avstrijci|avstrijski]] [[Karel II. Avstrijski|nadvojvoda Karel]], takratni [[regent]] [[Štajerska|Štajerske]], [[Koroška (vojvodina)|Koroške]], [[Kranjska|Kranjske]], [[Istra|Istre]] in [[Trst]]a. V kobilarni je želel vzrediti dovolj elegantnih, voznih in jahalnih konj za [[konjušnica|konjušnice]] v [[Gradec|Gradcu]], kjer je imel svojo rezidenco. Leta 1578 je za lokacijo izbral zapuščeni letni dvorec [[Trst|tržaškega]] škofa v Lipici. Pogodbo o prevzemu posesti je podpisal 19. maja 1580, leta 1594 je kobilarna odkupila še bližnje posestvo Jurija Božiča, kjer je danes igrišče za [[golf]]. |
[[Kobilarna|Kobilarno]] je ustanovil [[Avstrijci|avstrijski]] [[Karel II. Avstrijski|nadvojvoda Karel]], takratni [[regent]] [[Štajerska|Štajerske]], [[Koroška (vojvodina)|Koroške]], [[Kranjska|Kranjske]], [[Istra|Istre]] in [[Trst]]a. V kobilarni je želel vzrediti dovolj elegantnih, voznih in jahalnih konj za [[konjušnica|konjušnice]] v [[Gradec|Gradcu]], kjer je imel svojo rezidenco. Leta 1578 je za lokacijo izbral zapuščeni letni dvorec [[Trst|tržaškega]] škofa v Lipici. Pogodbo o prevzemu posesti je podpisal 19. maja 1580, leta 1594 je kobilarna odkupila še bližnje posestvo Jurija Božiča, kjer je danes igrišče za [[golf]]. |
||
V Lipici so |
V Lipici so yo yo yozgradili hleve in stanovanjske stavbe ter uredili travnike in pašnike. V ta namen so navažali zemljo iz številnih kraških dolin, zato Lipico še dandanes imenujejo »zeleno oazo na kamnitem [[Kras (področje)|Krasu]]«. Nato so začeli še pogozdovat. Vse to je bilo nekako urejeno v petih letih, ker je že v letu 1585 prvi upravnik kobilarne, Slovenec Franc Jurko, nadvojvodi sporočil, da je zagotovljen nadaljnji in nemoten obstoj kobilarne. Prve španske konje, 24 plemenskih kobil in 6 plemenskih žrebcev, so nabavili že v letu [[1581]]. Španske konje so kupovali tudi kasneje. Do večjega vpliva je prišel v letu [[1701]] kupljeni žrebec ''Cordova''. Kupovali so še nemške konje, najbolj znan je bil žrebec ''Lipp'', pa tudi danske, največ v kraljevi kobilarni [[Frederiksborg]]. Leta 1816 se je čredi priključil [[Arabski konj|arabski žrebec]] ''Siglavy''. Po ukazu cesarja [[Franc I. Habsburško-Lotarinški|Franca II]] so uvedli še nekaj pretežno arabskih plemenskih konj. |
||
Celotna čreda iz Lipice se je med napoleonskimi vojnami začasno preselila v [[Madžarska|madžarski]] Székesfehérvar (22.3.1797-17.10.1797) in v Peczko blizu Mesöhegyesa (27.7.1809-1815). Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so čredo preselili v Laxenburg pri [[Dunaj|Dunaju]], žrebeta pa v [[Češka|češki]] Kladruby, evakuacija črede je bila zaključena 29.5.1915. Po vojni so vsa žrebeta ostala na češkem, medtem ko so ostalo čredo (109 konj) vrnili v zdaj [[Italija|italijansko]] Lipico |
Celotna čreda iz Lipice se je med napoleonskimi vojnami začasno preselila v [[Madžarska|madžarski]] Székesfehérvar (22.3.1797-17.10.1797) in v Peczko blizu Mesöhegyesa (27.7.1809-1815). Med [[Prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] so čredo preselili v Laxenburg pri [[Dunaj|Dunaju]], žrebeta pa v [[Češka|češki]] Kladruby, evakuacija črede je bila zaključena 29.5.1915. Po vojni so vsa žrebeta ostala na češkem, medtem ko so ostalo čredo (109 konj) vrnili v zdaj [[Italija|italijansko]] Lipico |
||
| Vrstica 27: | Vrstica 27: | ||
Najhujši udarec pa je Lipici prizadela [[druga svetovna vojna]]. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] so jo zasedli [[Tretji rajh|Nemci]] in 12.10.1943 preselili vseh 179 konj v češki Hostinec. Tu so bili tudi konji iz avstrijske kobilarne [[Piber]], iz bivše [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanske]] dvorne lipicanske kobilarne [[Demir Kapija]], iz bivše jugoslovanske arabske kobilarne [[Dušanovo]] pri [[Skopje|Skopju]] in [[Poljska|poljske]] kobilarne [[Janow]]. Ob koncu vojne je ameriški general [[George Smith Patton mlajši|Patton]] sprožil reševalno akcijo in zavaroval čredo pred napredujočo [[Rdeča armada|rdečo armado]] (po dogodkih je posnet [[Walt Disney|Disneyjev]] film ''Miracle of the White Stallions''). Američani so del konj in ves arhiv dali Italiji, precej konj je šlo v Piber, ki je obnovil in razširil svojo rejo. Lipica, ki je pripadala [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], pa je šele v letu [[1947]] dobila vsega 11 konj, vendar se jim je v več kot tridesetletnem delu posrečilo kobilarno v celoti obnoviti. Danes ima v svojih hlevih spet predstavnike šestih originalnih linij žrebcev (najmanj po 4 na linijo) in šestnajst klasičnih rodov kobil (najmanj po 3 vsakega rodu). |
Najhujši udarec pa je Lipici prizadela [[druga svetovna vojna]]. Po [[kapitulacija|kapitulaciji]] [[Italija|Italije]] so jo zasedli [[Tretji rajh|Nemci]] in 12.10.1943 preselili vseh 179 konj v češki Hostinec. Tu so bili tudi konji iz avstrijske kobilarne [[Piber]], iz bivše [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanske]] dvorne lipicanske kobilarne [[Demir Kapija]], iz bivše jugoslovanske arabske kobilarne [[Dušanovo]] pri [[Skopje|Skopju]] in [[Poljska|poljske]] kobilarne [[Janow]]. Ob koncu vojne je ameriški general [[George Smith Patton mlajši|Patton]] sprožil reševalno akcijo in zavaroval čredo pred napredujočo [[Rdeča armada|rdečo armado]] (po dogodkih je posnet [[Walt Disney|Disneyjev]] film ''Miracle of the White Stallions''). Američani so del konj in ves arhiv dali Italiji, precej konj je šlo v Piber, ki je obnovil in razširil svojo rejo. Lipica, ki je pripadala [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslaviji]], pa je šele v letu [[1947]] dobila vsega 11 konj, vendar se jim je v več kot tridesetletnem delu posrečilo kobilarno v celoti obnoviti. Danes ima v svojih hlevih spet predstavnike šestih originalnih linij žrebcev (najmanj po 4 na linijo) in šestnajst klasičnih rodov kobil (najmanj po 3 vsakega rodu). |
||
Danes vzreja lipicancev poteka v kobilarnah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Romuniji, Hrvaški, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v manjšem obsegu tudi drugod po svetu. |
Danes vzreja lipicancev poteka v kobilarnah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Romuniji, Hrvaški, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v manjšem obsegu tudi drugod po svetu. |
||
== Linije žrebcev == |
== Linije žrebcev == |
||
Redakcija: 15:20, 27. februar 2012
 | |
| Ohranitveno stanje | DOM |
|---|---|
| Država izvora | Lipica, Slovenija |
| Značilnosti | |
| Razpoznavne lastnosti | Telo daljšega, pravokotnega okvira z veliko mišično maso, glava suha in je v razmerju s telesom in vratom relativno velika, vrat usločen, visoka akcija nog |
| Pasemski standardi | |
Lipicánec je pripadnik pasme konjev, vzrejene v Lipici. Pasma je bila osnovana v letu 1580, na slovenskem Krasu, v takratni Habsburški monarhiji. Lipicanec je eden od slovenskih simbolov, upodobljen je na slovenskem evro kovancu za 20 centov.
Zgodovina Lipice
Kobilarno je ustanovil avstrijski nadvojvoda Karel, takratni regent Štajerske, Koroške, Kranjske, Istre in Trsta. V kobilarni je želel vzrediti dovolj elegantnih, voznih in jahalnih konj za konjušnice v Gradcu, kjer je imel svojo rezidenco. Leta 1578 je za lokacijo izbral zapuščeni letni dvorec tržaškega škofa v Lipici. Pogodbo o prevzemu posesti je podpisal 19. maja 1580, leta 1594 je kobilarna odkupila še bližnje posestvo Jurija Božiča, kjer je danes igrišče za golf.
V Lipici so yo yo yozgradili hleve in stanovanjske stavbe ter uredili travnike in pašnike. V ta namen so navažali zemljo iz številnih kraških dolin, zato Lipico še dandanes imenujejo »zeleno oazo na kamnitem Krasu«. Nato so začeli še pogozdovat. Vse to je bilo nekako urejeno v petih letih, ker je že v letu 1585 prvi upravnik kobilarne, Slovenec Franc Jurko, nadvojvodi sporočil, da je zagotovljen nadaljnji in nemoten obstoj kobilarne. Prve španske konje, 24 plemenskih kobil in 6 plemenskih žrebcev, so nabavili že v letu 1581. Španske konje so kupovali tudi kasneje. Do večjega vpliva je prišel v letu 1701 kupljeni žrebec Cordova. Kupovali so še nemške konje, najbolj znan je bil žrebec Lipp, pa tudi danske, največ v kraljevi kobilarni Frederiksborg. Leta 1816 se je čredi priključil arabski žrebec Siglavy. Po ukazu cesarja Franca II so uvedli še nekaj pretežno arabskih plemenskih konj.
Celotna čreda iz Lipice se je med napoleonskimi vojnami začasno preselila v madžarski Székesfehérvar (22.3.1797-17.10.1797) in v Peczko blizu Mesöhegyesa (27.7.1809-1815). Med prvo svetovno vojno so čredo preselili v Laxenburg pri Dunaju, žrebeta pa v češki Kladruby, evakuacija črede je bila zaključena 29.5.1915. Po vojni so vsa žrebeta ostala na češkem, medtem ko so ostalo čredo (109 konj) vrnili v zdaj italijansko Lipico
Najhujši udarec pa je Lipici prizadela druga svetovna vojna. Po kapitulaciji Italije so jo zasedli Nemci in 12.10.1943 preselili vseh 179 konj v češki Hostinec. Tu so bili tudi konji iz avstrijske kobilarne Piber, iz bivše jugoslovanske dvorne lipicanske kobilarne Demir Kapija, iz bivše jugoslovanske arabske kobilarne Dušanovo pri Skopju in poljske kobilarne Janow. Ob koncu vojne je ameriški general Patton sprožil reševalno akcijo in zavaroval čredo pred napredujočo rdečo armado (po dogodkih je posnet Disneyjev film Miracle of the White Stallions). Američani so del konj in ves arhiv dali Italiji, precej konj je šlo v Piber, ki je obnovil in razširil svojo rejo. Lipica, ki je pripadala Jugoslaviji, pa je šele v letu 1947 dobila vsega 11 konj, vendar se jim je v več kot tridesetletnem delu posrečilo kobilarno v celoti obnoviti. Danes ima v svojih hlevih spet predstavnike šestih originalnih linij žrebcev (najmanj po 4 na linijo) in šestnajst klasičnih rodov kobil (najmanj po 3 vsakega rodu).
Danes vzreja lipicancev poteka v kobilarnah v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Romuniji, Hrvaški, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem, v manjšem obsegu tudi drugod po svetu.
Linije žrebcev
Danes je zastopanih šest originalnih krvnih linij lipicanca, ki so bile oblikovane v Lipici. Začetniki današnjih linij žrebcev so:
- Pluto - originalni danski žrebec, sivec, rojen leta 1765 v kobilarni Frederiksborg
- Neapolitano - originalni napolitanski žrebec, rjavec, rojen leta 1790
- Conversano - originalni napolitanski žrebec, vranec, rojen leta 1767
- Maestoso - sivec, rojen leta 1773 v kobilarni Kladruby
- Favory - plavkasti rjavec, rojen leta 1779 v kobilarni Kladruby
- Siglavy - sivec, originalni arabec, rojen leta 1810
Poleg šestih klasičnih linij lipicanca, oblikovanih v Lipici poznamo še dve, in sicer hrvaško linijo Tulipan in madžarsko Incitato. V Lipici ti dve liniji nista zastopani.
Rodovi kobil
Enak pomen kot oblikovanju linij žrebcev so v Lipici dali tudi oblikovanju rodov kobil. Oblikovanih je bilo 18 rodov kobil, od katerih je v Lipici zastopanih 16.
- Sardinia (Sardinia, 1776, Lipica)
- Spadiglia (Spadiglia, 1778, Lipica)
- Argentina (Argentina 1767, Lipica
- Africa (Africa, leta 1747, Kladruby)
- Almerina (Almerina, 1769, Kladruby)
- Presciana/Bradamanta (Presciana, 1782/1777, Kladruby)
- Englanderia (Englanderia, 1773, Kladruby)
- Europa (Europa, 1774, Kladruby)
- Stornella/Fistula (Stornella/Fistula, 1771, Kopčani)
- Ivanka/Famosa (Ivanka/Famosa, 1754/1773, Kopčani)
- Deflorata (Deflorata, 1767, Frederiksborg)
- Gidrana (Gidrane, 1841, Lipica)
- Djebrin (100 Generale Junior, 1824, Babolna)
- Mercurio (60 Freies Gestuet, 1806, Radautz)
- Theodorosta (Theodorosta, 1870, Bukovina)
- Rebecca/Thais (Rebecca, Višnjevci), oblikovan po letu 1947
V Lipici nista zastopana rodova Capriola (Capriola, 1785 Kladruby) in Rava (Rava, 1755, Kladruby).
Značilnosti pasme
Žrebci so visoki (viher) 155-158 cm, kobile 153-158 cm, glava je srednje velika, suha, zmerno konveksnega profila. Oči so velike, temne, živahnega pogleda, ušesa srednje velika, nozdrvi velike. Vrat je srednje dolg, visoko nasajen, usločen in dobro omišičen. Telo je dolgo, široko in globoko, noge so čvrste in suhe.
Lipicanec ima živahen temperament, je dobor učljiv, primeren za izvajanje klasičnih dresurnih elementov in tudi za vse oblike konjeniškega udejstvovanja pod sedlom in v vpregi. Pasma je dobro plodna, dolgoživa, dobro izkorišča krmo.
Barva lipicancev
Lipicanci niso pravi beli konji, s starostjo osivijo do skoraj povsem bele barve. Do pred 200 leti so bili lahko tudi črni, rjavi, z belimi lisami, nakar so začeli odbirati živali, ki so se rodile temne (najpogosteje črne barve) in ki so s staranjem osivele. To sivenje ali depigmentacija je tako močno, da so v starosti med pet in sedem let konji beli.
Povzročanje sivenja s starostjo je avtosomalno dominantna lastnost, ki jo povzroča delovanje gena sintaksin-17 (STX17) na 25. kromosomu. Osivelost povzroča 4,6 kb dolga duplikacija v 6. intronu tega gena. Duplikacija deluje cis-regulatorno (pomeni da vpliva na sosednje gene) in je povezana z visokim deležem pojavljanja melanomov, vpliva na hitro izgubo pigmentacije v melanocitih. Konji, ki jih ne uvrščamo med sivce so homozigotno recesivni, torej gg. Sivci imajo vsaj en dominantni alel G[1]. Tradicionalno ima čreda v Lipici vedno enega črnega lipicanca (gg).
Literatura
- Edvard Kocbek: Lipicanci (pesnitev, prevedena v več jezikov, zbranih v knjigi ISBN 961-90056-6-X)
- Gerli Rosengren Pielberg in drugi: A cis-acting regulatory mutation causes premature hairgraying and susceptibility to melanoma in the horse Pridobljeno dne 30. 5. 2011.
- ↑ Pielberg GR, Golovko A, Sundstrom E, Curik I, Lennartsson J, Seltenhammer MH, Druml T, Binns M, Fitzsimmons C, Lindgren G; in sod. (2008). »A cis-acting regulatory mutation causes premature hair graying and susceptibility to melanoma in the horse«. Nature Genetics. 40(8): 1004–1009.
{{navedi časopis}}: Izrecna uporaba in sod. v:|author=(pomoč)Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
Glej tudi
Zunanje povezave
