Arabski svet: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Engelbert (pogovor | prispevki)
m pnp
Escarbot (pogovor | prispevki)
m r2.5.5) (robot Dodajanje: hr, wa Spreminjanje: cu, simple
Vrstica 53: Vrstica 53:
[[ckb:جیھانی عەرەب]]
[[ckb:جیھانی عەرەب]]
[[cs:Arabský svět]]
[[cs:Arabský svět]]
[[cu:Аравьскꙑ странꙑ]]
[[cu:Ара́вьскꙑ стра́нꙑ]]
[[cy:Y Byd Arabaidd]]
[[cy:Y Byd Arabaidd]]
[[da:Arabiske verden]]
[[da:Arabiske verden]]
Vrstica 66: Vrstica 66:
[[gag:Arab devletläri]]
[[gag:Arab devletläri]]
[[he:ארצות ערב]]
[[he:ארצות ערב]]
[[hr:Arapski svijet]]
[[hu:Arab államok]]
[[hu:Arab államok]]
[[id:Dunia Arab]]
[[id:Dunia Arab]]
Vrstica 85: Vrstica 86:
[[ro:Lumea arabă]]
[[ro:Lumea arabă]]
[[ru:Арабский мир]]
[[ru:Арабский мир]]
[[simple:Arab World]]
[[simple:Arab world]]
[[tr:Arap Devletleri]]
[[tr:Arap Devletleri]]
[[uk:Арабський світ]]
[[uk:Арабський світ]]
[[vi:Thế giới Ả Rập]]
[[vi:Thế giới Ả Rập]]
[[wa:Monde arabe]]
[[yi:אראבישע לענדער]]
[[yi:אראבישע לענדער]]
[[zh:阿拉伯世界]]
[[zh:阿拉伯世界]]

Redakcija: 18:08, 14. september 2011

"Arabska država" se preusmeri sem. Za politično zvezo glej Arabska liga.
Arabski svet: države Arabske lige temnozeleno, nearabska območja svetlozeleno, Somalija in Džibuti črtkano, ker sta članici Arabske lige, prebivalstvo pa ni arabskega porekla.

Arabski svet (arabsko: العالم العربي) (al-`alam al-`arabi) se razprostira od Atlantskega oceana na zahodu do Perzijskega zaliva na vzhodu ter od Sredozemskega morja na severu do osrednje Afrike in Indijskega oceana na jugu. S 23 državami, okrog 325 milijoni ljudi in ozemljem na dveh kontinentih je največja geo-lingvistična enota na svetu za Rusijo.

Države

Čeprav je definicija včasih sporna, se naslednjih 18 držav običajno šteje k arabskemu svetu, saj vse uporabljajo arabščino kot enega od uradnih jezikov in večina prebivalcev govori vsaj eno od različic arabščine.

Palestina in Zahodna Sahara nista de facto suvereni državi, vendar pa pričakujeta državnost in nekatere mednarodne organizacije ju že priznavajo. Na primer, Palestina je polnopravna članica Arabske lige, Zahodna Sahara pa Afriške unije. Poleg teh držav so Džibuti, Somalija in Komori članice Arabske lige, čeprav prebivalci niso večinsko arabsko govoreči (veliko pa jih razume arabščino in jo uporablja pri verskih obredih). Po drugi strani je malteščina sorodna tunizijski arabščini, vendar Malta ne uporablja arabske pisave, njeni prebivalci pa se ne identificirajo kot Arabci. Čad, Eritreja in Izrael priznavajo standardno arabščino kot uradni jezik, niso pa članice Arabske lige. Poleg tega večina držav članic Lige nima diplomatskih odnosov z Izraelom. Mali in Senegal priznavata Hassaniya, arabski dialekt mavrske manjšine, kot nacionalni jezik, tako kot Egipt jeziku Masri, različici egiptovske arabščine, vendar brez uradnega statusa.

Geografija

Arabski svet se razprostira preko več kot 12.9 milijonov kvadratnih kilometrov severne Afrike in zahodne Azije (Bližnji vzhod). Azijski del (vključno z Arabskim polotokom) se imenuje Mašrek, severnoafriški del (brez Egipta in Sudana) pa Magreb.

Vsaka arabska država (z izjemo Čada z arabsko populacijo na severu) meji na veliko morje ali ocean.