Navadni gad
| Navadni gad | |
|---|---|
| Znanstvena klasifikacija | |
| Domena: | Eukaryota (evkarionti) |
| Kraljestvo: | Animalia (živali) |
| Deblo: | Chordata (strunarji) |
| Razred: | Reptilia (plazilci) |
| Red: | Squamata (luskarji) |
| Podred: | Serpentes (kače) |
| Družina: | Viperidae (gadi) |
| Rod: | Vipera |
| Vrsta: | V. berus |
| Dvočlensko ime | |
| Vipera berus (Linnaeus, 1758) | |
| Sinonimi[2] | |
|
Sinonimi vrste
| |
Navadni gad (znanstveno ime Vipera berus) je vrsta strupene kače v družini gadov. Zraste od 60 do 70 cm, izjemoma do 85 cm. Ovalna glava polagoma prehaja v trup. Na zgornjem delu glave je temna lisa v obliki črke X ali V. Glava je pokrita z majhnimi luskami, vidne so največ 3 večje ploščice. Je strupena kača in se od nestrupenih loči po navpični, zoženi zenici, čokatosti in cik - cak vzorcu na hrbtu. Njegov bližnji sorodnik je laški gad, ki živi tudi v Sloveniji.
Življenjski prostor
[uredi | uredi kodo]Živi na vlažnih hladnejših območjih z velikimi temperaturnimi spremembami med dnevom in nočjo, vendar se rad zadržuje na sončnih mestih. Najdemo ga na robu močvirij, na planinskih meliščih, barjih, ob planinskih poteh, na jasah, ekstenzivno gojenih travnikih in pašnikih.
Prehrana
[uredi | uredi kodo]Hrani se z malimi sesalci, ptiči in dvoživkami. Je živoroden.
Taksonomija
[uredi | uredi kodo]Priznane so tri podvrste V. berus.
| Podvrsta[3] | Avtoriteta[3] | Domače ime | Območje razširjenosti |
|---|---|---|---|
| V. b. berus | (Linnaeus, 1758) | Navadni evropski gad[4] | Norveška, Švedska, Finska, Estonija, Francija, Danska, Nemčija, Avstrija, Švica, severna Italija, Belgija, Nizozemska, Združeno kraljestvo, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska, Romunija, Rusija, Slovenija, Mongolija, severozahodna Ljudska republika Kitajska (severni Šindžjang) |
| V. b. bosniensis | Boettger, 1889 | Bosanski gad[5] | Balkanski polotok |
| V. b. sachalinensis | Zarevskij, 1917 | Sahalinski gad[6] | Ruski Daljni vzhod (Amurska oblast, Primorski okraj, Habarovski okraj, Sahalin), Severna Koreja, severovzhodna Kitajska (Džilin) |
Navadni gad v Sloveniji
[uredi | uredi kodo]V Sloveniji navadni gad večinoma živi v Julijskih in Kamniških Alpah, Karavankah, Trnovskem gozdu, na Javorniku in Snežniku (bosanski gad). V nižinah ga le ponekod najdemo na bolj vlažnih mestih.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Munkhbayar, K.; Rustamov, A; Orlov, N.L.; Jelić, D.; Meyer, A.; Borczyk, B.; Joger, U.; Tomović, L.; Cheylan, M.; Corti, C.; Crnobrnja-Isailović, J.; Vogrin, M.; Sá-Sousa, P.; Pleguezuelos, J.; Sterijovski, B.; Westerström, A.; Schmidt, B.; Sindaco, R.; Borkin, L.; Milto, K. & Nuridjanov, D. (2021). »Vipera berus«. Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2021 e.T47756146A743903. doi:10.2305/IUCN.UK.2021-3.RLTS.T47756146A743903.en. Pridobljeno 8. avgusta 2023.
- ↑ McDiarmid RW, Campbell JA, Touré TA (1999). Snake Species of the World: A Taxonomic and Geographic Reference, Volume 1. Washington, District of Columbia: Herpetologists' League. ISBN 1-893777-00-6 (series). ISBN 1-893777-01-4 (volume).
- 1 2 »Vipera berus«. Integrirani taksonomski informacijski sistem.
- ↑ Mallow D, Ludwig D, Nilson G (2003). True Vipers: Natural History and Toxinology of Old World Vipers. Malabar, Florida: Krieger Publishing Company. ISBN 0-89464-877-2.
- ↑ Steward JW. 1971. The Snakes of Europe. Cranbury, New Jersey: Associated University Press (Fairleigh Dickinson University Press). 238 pp. LCCCN 77-163307. ISBN 0-8386-1023-4.
- ↑ Mehrtens JM (1987). Living Snakes of the World in Color. New York: Sterling Publishers. ISBN 0-8069-6460-X.