Mesalazin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Mesalazin
Klinični podatki
Blagovne znamkeAsacol, Lialda, Mezavant, Octasa, Pentasa, Salofalk, Zintasa, drugo[2]
Sinonimimesalamin, 5-aminosalicilna kislina, 5-ASA
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa688021
Licenčni podatki
Nosečnostna
kategorija
  • AU: C [1]
  • ZDA: B (raziskave na živalih niso dokazale škodljivosti) [1]
Način uporabeskozi usta, rektalno
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivostperoralno: 20–30 % se absorbira
rektalno: 10–35 %
Presnovahitro in v velikem obsegu se presnovi v steni črevesja in jetrih
Razpolovni čas5 h po prvotnem odmerku;
po dosegu stacionarnega stanja 7 h
Identifikatorji
  • 5-amino-2-hidroksibenzojska kislina
Številka CAS
PubChem CID
IUPHAR/BPS
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.001.745 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC7H7NO3
Mol. masa153,14 g·mol−1
3D model (JSmol)
Tališče283 °C
  • O=C(O)c1cc(ccc1O)N
  • InChI=1S/C7H7NO3/c8-4-1-2-6(9)5(3-4)7(10)11/h1-3,9H,8H2,(H,10,11)
  • Key:KBOPZPXVLCULAV-UHFFFAOYSA-N

Mesalazin ali 5-aminosalicilna kislina (5-ASA, angl. 5-aminosalicylic acid) je 5-aminoderivat salicilne kisline, ki se uporablja za zdravljenje kroničnih vnetij debelega črevesa, vključno s crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom.[4][2] Uporablja se zlasti pri blagi do zmerni obliki bolezni.[2] Daje se skozi usta (peroralno) ali rektalno.[2] Različne oblike za peroralno uporabo izkazujejo primerljivo učinkovitost.[5]

Pogosti neželeni učinki vključujejo glavobol, slabost, bolečino v trebuhu in vročino.[2] Možni hudi neželeni učinki so perikarditis, težave z jetri in moteno delovanje ledvic.[2][5] Podatki kažejo, da je uporaba med nosečnostjo in dojenjem varna.[5] Mesalazin deluje protivnetno,[2][5] in sicer neposredno v črevesju.[2]

Mesalazin so v ZDA odobrili za klinično uporabo leta 1987.[2][6] Uvrščen je na seznam nujnih zdravil Svetovne zdravstvene organizacije, na katerem so zdravila, bistvena za zagotavljanje osnovne zdravstvene oskrbe.[7] Na trgu je v obliki večizvornih (generičnih) zdravil pod številnimi različnimi imeni.[8][2]

Klinična uporaba[uredi | uredi kodo]

se uporablja za zdravljenje kroničnih vnetij debelega črevesa, vključno s crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom.[9][2] Uporablja se zlasti pri blagi do zmerni obliki bolezni.[2] Pri ulceroznem kolitisu se uporablja za dosego remisije pri blagem do zmerno hudem obolenju, za vzdrževanje remisije pa se uporablja tako pri ulceroznem kolitisu kot crohnovi bolezni.[10]

Daje se skozi usta (peroralno, na primer v obliki želodčnoodpornih tablet ali zrnc) ali rektalno (v obliki svečk ali suspenzije).[2][11] Različne oblike za peroralno uporabo izkazujejo primerljivo učinkovitost.[5]

Neželeni učinki[uredi | uredi kodo]

Neželeni učinki mesalazina se izražajo zlasti v prebavilih, na primer v obliki slabosti, bruhanja, driske in bolečine v trebuhu. Pojavljajo se tudi neželeni učinki na drugih organskih sistemih, kot sta glavobol in omotica. Pri uporabi skozi usta so poročali tudi o primerih mielosupresije oziroma zaviranja delovanja kostnega mozga (v obliki levkopenije, nevtropenije, agranulocitoze, aplastične anemije in trombocitopenije), izpadanja las, periferne nevropatije, vnetja trebušne slinavke, miokarditisa in perikarditisa, težav z jetri, alergijske ali fibrotične pljučne reakcije, izpuščaja (koprivnica in izpuščaj, podoben eritematoznemu lupusu), vročine, intersticijskega nefritisa in nefrotičnega sindroma. Ti neželeni učinki so praviloma povratni oziroma izzvenijo ob prenehanju uporabe zdravila. V zelo redkih primerih lahko pride do poslabšanja simptomov kolitisa, Stevens-Johnsonovega sindroma ali multiformega eritema.[12][10]

Mehanizem delovanja[uredi | uredi kodo]

Mesalazin predstavlja aktivni del molekule sulfasalazina; slednji se namreč v telesu presnovi do sulfapiridina in mesalazina.[13]

Deluje protivnetno,[2][5] vendar pa mehanizem njegovega delovanja ni povsem pojasnjen.[10]

Zavira gibanje polimorfonuklearnih levkocitov in lipooksigenazo. Deluje lokalno v črevesju, kjer tako zavre nastajanje provnetnih levkotrienov (LTB4 in 5-HETE). V poskusnih razmerah je zaviral tudi ciklooksigenazo in s tem sproščanje tromboksana B2 in prostaglandina E2, vendar klinični pomen tega učinka še ni pojasnjen. Zavira tudi nastajanje dejavnika, ki aktivira trombocite (PAF), aktivira pa receptorje PPAR-gama, ki zavirajo jedrno aktivacijo vnetnih odgovorov v črevesju. Mesalazin deluje tudi kot antioksidant.[10]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ 1,0 1,1 »Mesalamine Use During Pregnancy«. Drugs.com. 18. september 2018. Pridobljeno 30. decembra 2019.
  2. ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 2,12 2,13 »Mesalamine Monograph for Professionals«. Drugs.com. American Society of Health-System Pharmacists.
  3. ↑ Human Medicines Evaluation Division (15. oktober 2020). »Active substance: mesalazine« (PDF). List of nationally authorised medicinal products. European Medicines Agency.
  4. ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522535/kislina?query=Kislina&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 4. 2022.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 British national formulary : BNF 76 (76 izd.). Pharmaceutical Press. 2018. str. 39–41. ISBN 9780857113382.
  6. ↑ »Asacol HD- mesalamine tablet, delayed release«. DailyMed. 15. april 2018. Pridobljeno 30. decembra 2019.
  7. ↑ World Health Organization (2021). World Health Organization model list of essential medicines: 22nd list (2021). Geneva: World Health Organization. hdl:10665/345533. WHO/MHP/HPS/EML/2021.02.
  8. ↑ »ANDA Approval Reports - 2017 First Generic Drug Approvals«. Food and Drug Administration (FDA). Pridobljeno 8. aprila 2019.
  9. ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522535/kislina?query=Kislina&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 4. 2022.
  10. ↑ 10,0 10,1 10,2 10,3 http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/o/6355A9D223AF04ADC12579C2003F5FF6/$File/s-025378.pdf Povzetek glavnih značilnosti zdravila Asacol, Centralna baza zdravil, vpogled: 21. 4. 2022.
  11. ↑ http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search?SearchView&Query=(%5BSEZNAMUCINKNAZIV%5D=_Mesalazin*)&SearchOrder=4&SearchMax=301 Centralna baza zdravil, vpogled: 21. 4. 2022.
  12. ↑ »Asacol 400mg MR Tablets - Summary of Product Characteristics (SmPC)«. (emc). 14. april 2016. Pridobljeno 30. decembra 2019.
  13. ↑ Richard Finkel R, Clark MA, Cubeddu LX (2009). Lippincott's Illustrated Reviews: Pharmacology (4. izd.). ISBN 978-0-7817-7155-9.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mesalazin&oldid=6127647«