Pojdi na vsebino

Filmski festival v Cannesu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Filmski festival v Cannesu
Palme-d-or
LokacijaCannes, Francija Koordinati: 43° 33’ 05" severne širine, 7° 00' 46" vzhodne dolžine
Ustanovljen1939
Trajanje12 dni
Glavna nagradaZlata palma
Uradna spletna stranhttps://www.festival-cannes.com/fr/

Filmski festival v Cannesu je mednarodni filmski festival, ki velja za enega izmed najpomembnejših in najbolj znanih na svetu. Spada v skupino najprestižnejših festivalov, skupaj s festivaloma v Berlinu in Benetkah. V času pred drugo svetovno vojno sta ga prvič priredila francoski šolski minister Jean Zay in zgodovinar Albert Sarraut. Festival poteka vsako leto meseca maja v palači Palais des Festival et des Congrès ter traja dvanajst dni. Najpomembnejša nagrada festivala je zlata palma, ki je podeljena najboljšemu celovečernemu filmu.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Ustanovitelj festivala Jean Zay (1937)

Canski filmski festival izvira iz filmskega festivala v Benetkah. Ta je bil prvič izveden že leta 1932 in je bil organiziran z namenom nacistične in fašistične propagande. Francija se je zato namesto sodelovanja odločila za svoj festival. Prvič je bil organiziran leta 1939, a zaradi izbruha vojne ni prišel dlje od slavnostne otvoritve. Prvi pravi festival je bil organiziran leta 1946 pod imenom Festival International du Film.

Festival je večino svoje moderne podobe razvijal vse do devetdesetih let dvajsetega stoletja. Najprej so nastali nagrada zlata palma leta 1955 in mednarodni teden kritike leta 1962. Sedem let kasneje so z namenom, da bi se na festivalu lahko predvajali tudi tuji filmi neznanih režiserjev ustanovili združenje režiserjev ter mednarodno organizacijo filmskih kritikov.

V osemdesetih letih sta nastala nagrada zlata kamera ter tekmovanje Un Certain Regard, ki sta festival odprla mladim filmskim debitantom, študentom in filmom na robu distribucije. Leta 1987 je bila pred palačo prvič postavljena znamenita rdeča preproga za poziranje fotografom.

Kot zadnji del uradnega tekmovalnega programa je bil leta 1998 ustanovljen Cinéfondation. Leta 2002 se je festival uradno poimenoval filmski festival v Cannesu (Festival de Cannes).

Tekmovalni programi in nagrade

[uredi | uredi kodo]

Filmski festival ima več tekmovalnih programov. Deli se na uradni tekmovalni program, paralelno sekcijo ter ostale dogodke, kot so razstave in delavnice. Na festivalu se vsako leto sestavi nova mednarodna žirija, katere člani so delavci iz filmske industrije. Žirija podeli mnogo nagrad, najpomembnejša med njimi je zlata palma. Druge nagrade za katere se potegujejo celovečerni filmi so: velika nagrada žirije, posebna nagrada žirije, nagrada za najboljšo žensko in moško vlogo, nagrada za najboljšega režiserja ter najboljši scenarij.

V glavni tekmovalni program spadajo še tekmovanje za najboljši kratki film, tekmovanje študentskih filmov Cinéfondation ter tekmovanje Un Certain Regard.

V paralelno sekcijo festivala spadajo nagrade, ki jih podelijo različne mednarodne organizacije in ustanove. Je netekmovalni program, namenjen odkrivanju različnih vidikov in talentov filmske industrije iz celega sveta. Med drugim je podeljena nagrada mednarodne organizacije filmskih kritikov. Od leta 1978 naprej je v tem sklopu podeljena nagrada zlata kamera za najboljši prvi film. Dobitnika določi posebna žirija, sestavljena iz vseh treh organizatorjev (vodje festivala, režiserjev in kritikov).

Zlata palma

[uredi | uredi kodo]

Zlata palma je nagrada, dodeljena najboljšemu celovečernemu filmu. Zlato palmo so prvič podelili leta 1955. Do takrat se je ta najpomembnejša nagrada imenovala velika nagrada mednarodnega filmskega festivala. Nagrado lahko prejmeta dva filma hkrati, kar se je nazadnje zgodilo leta 1997.

Glavne nagrade do danes še ni osvojil noben slovenski režiser. V tekmovalnem programu je bil slovenski film zastopan s filmom Zdravka Barišiča Balkanska ruleta leta 1998. Od režiserjev iz nekdanje skupne države pa je najuspešnejši Emir Kusturica, ki je zlato palmo osvojil dvakrat: leta 1985 s filmom Oče na službenem potovanju ter leta 1995 s filmom Podzemlje. Leta 2005 je Kusturica še predsedoval glavni žiriji festivala.

V letu 2014 sta se na festivalu predstavila Vinko Möderndorfer s filmom Inferno ter Sanja Prosenc s filmom Drevo.

Leto Zlata palma Režiser Država
2024 Anora Sean Baker ZDA
2023 Anatomija padca Justine Triet Francija
2022 Trikotnik žalosti Ruben Östlund Švedska
2021 Titane Julia Ducournau Francija/Belgija
2019 Parazit Bong Džun-ho Južna Koreja
2018 Tatiči Hirokazu Kore-eda Japonska
2017 Kvadrat Ruben Östlund Švedska/Nemčija/Francija/Danska
2016 Jaz, Daniel Blake Ken Loach Združeno kraljestvo/Francija
2015 Dheepan Jacques Audiard Francija
2014 Zimsko spanje Nuri Bilge Ceylan Turčija
2013 Adelino življenje Abdellatif Kechiche/Adèle Exarchopoulos/Léa Seydoux Francija/Belgija/Španija
2012 Ljubezen Michael Haneke Francija/Avstrija/Nemčija
2011 Drevo življenja Terrence Malick ZDA
2010 Stric Boonmee se spominja Apichatpong Weerasethakul Tajska
2009 Beli trak Michael Haneke Avstrija/Francija/Nemčija/Italija
2008 Razred Laurent Cantet Francija
2007 4 meseci, 3 tedni in 2 dneva Cristian Mungiu Romunija
2006 Veter, ki trese ječmen Ken Loach Irska/Združeno kraljestvo/Nemčija/Italija
Španija/Francija/Belgija/Švica
2005 Otrok Luc & Jean-Pierre Dardenne Belgija
2004 Fahrenheit 9/11 Michael Moore ZDA
2003 Slon Gus Van Sant ZDA
2002 Pianist Roman Polanski ZDA
2001 Sinova soba Nanni Moretti Italija
2000 Plesalka v temi Lars von Trier Danska
1999 Rosetta Luc & Jean-Pierre Dardenne Belgija
1998 Večnost in dan Theo Angelopoulos Grčija
1997 Okus češnje Abbas Kiarostami Iran
Jegulja Šohei Imamura Japonska
1996 Skrivnosti in laži Mike Leigh Združeno kraljestvo
1995 Podzemlje Emir Kusturica Jugoslavija
1994 Šund Quentin Tarantino ZDA
1993 Zbogom, konkubina Chen Kaige Hong Kong
Klavir Jane Campion Nova Zelandija
1992 Najboljši nameni Bille August Švedska
1991 Barton Fink Ethan in Joel Coen ZDA
1990 Divji v srcu David Lynch ZDA
1989 Seks, laži in videotrakovi Steven Soderbergh ZDA
1988 Pele Osvajalec Bille August Švedska
1987 Satanovo sonce Maurice Pialat Francija
1986 Misija Roland Joffé Združeno kraljestvo
1985 Oče na službenem potovanju Emir Kusturica Jugoslavija
1984 Pariz, Teksas Wim Wenders Nemčija
1983 Balada o Narayami Šohei Imamura Japonska
1982 Pogrešan Constantin Costa-Gavras ZDA
Pot Serif Gören/Yilmaz Güney Turčija
1981 Človek iz železa Andrzej Wajda Poljska
1980 Ves ta jazz Bob Fosse ZDA
Bojevnikova senca Akira Kurosawa Japonska
1979 Apokalipsa zdaj Francis Ford Coppola ZDA
Pločevinasti boben Volker Schlöndorff Nemčija
1978 Drevo cokel Ermanno Olmi Italija
1977 Moj oče, moj gospod Paolo Taviani Italija
1976 Taksist Martin Scorsese ZDA
1975 Kronika žarečih let Mohammed Lakhdar-Hamina Alžirija
1963 Leopard Luchino Visconti Italija
1962 O pagador de promessas Anselmo Duarte Brazilija
1961 Viridiana Luis Bunuel Španija
Tudi po letu dni Henri Colpi Švica
1960 Sladko življenje Federico Fellini Italija
1959 Črni Orfej Marcel Camus Francija/Brazilija
1958 Letijo žerjavi Mihail Kalatozov Sovjetska zveza
1957 Vabljiva skušnjava William Wyler ZDA
1956 Nemi svet Jacques-Yves Cousteau/Louis Malle Francija
1955 Marty Delbert Mann ZDA

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]