Marija Vogelnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Marija Vogelnik
Rojstvo 15. oktober 1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Ljubljana
Smrt 9. avgust 2008({{padleft:2008|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:9|2|0}}) (93 let)
Ukanc
Državljanstvo Flag of Yugoslavia (1946-1992).svg SFRJ
Poklic plesalka, slikarka, zgodovinarka, ilustratorka, kritičarka, publicistka

Marija Vogelnik, slovenski arhitektka, akademska slikarka, plesalka, likovna in plesna pedagoginja, kritičarka, teoretičarka, zgodovinarka in publicistka, * 15. oktober 1914, † 9. avgust 2008, Bohinj.

Življenje[uredi | uredi kodo]

Marija Vogelnik, hči literarnega zgodovinarja Ivana in Ljudmile Grafenauer se je rodila v Ljubljani 15. oktobra 1914. Tam je (od leta 1925 do 1933) obiskovala klasično gimnazijo. Študirala je arhitekturo pri Jožetu Plečniku in leta 1939 diplomirala. Hkrati je bila tudi aktivna plesalka v plesni šoli Mete Vidmar. Od leta 1945 je študirala na beograjski akademiji in leta 1950 diplomirala iz slikarstva, dve leti pozneje pa je tam opravila še grafično specialko.

Od leta 1955 do 1957 je bila zaposlena v Pionirskem domu v Ljubljani kot soustanoviteljica centra za baletno vzgojo otrok, nato od leta 1961 do 1964 kor direktorica Šole za oblikovanje v Ljubljani ter od 1968 do 1971 kot urednica plesnobaletnega programa na tedanji RTV Ljubljana. Predšolske otroke v Beogradu (1946-1952) in v Ljubljani (1953-1956) je uvajala v plesno umetnost, pisala scenarije za televizijske balete (RTV Ljubljana), predvsem pa od 1953 redno poročala in polemizirala o plesnih prireditvah v Delu, Dnevniku idr. Svojo plesno in baletno kritiko je sredi sedemdesetih dopolnila z avtorskim zgodovinskim pregledom Sodobni plesi na Slovenskem (1975). Od leta 1975 do 1979 je bila predsednica amaterske plesne skupine "Kinetikon" v Ljubljani.

Marija Vogelnik je po osvoboditvi sooblikovala sodobno slovensko pedagogiko in se z Meto Vidmar uvrstila med utemeljiteljice sodobnega slovenskega plesa. Bila je pobudnica in organizatorka "Ljubljanskih dnevov plesa" (1975-1981), kot svetovalka pa od leta 1992 stala o strani tudi njihovemu vsebinskemu nadaljevanju z naslovom "Dnevi plesa v Cankarjevemu domu". Upokojila se je leta 1979.

Umrla je v Bohinju avgusta 2008.

Delo[uredi | uredi kodo]

V likovni umetnosti se je uveljavila predvsem z ilustracijami za otroke in je bila kot edina slovenska ilustratorka vključena v antologijo Svetovne sodobne otroške ilustracije Bettine Hurliman iz leta 1965.

Od leta 1957 je z zgodbicami, članki in ilustracijami sodelovala tudi pri Cicibanu, Pionirju, Otroku in družini idr.

V ilustracijah je zavračala idealizacijo in uporabljala odkritja sodobnega likovnega jezika predvsem pri rešitvah prostora in figur ter z odnosom barve in linije.

Svoja slikarska dela je razstavljala v Ljubljani (samostojno 1952, skupinsko 1961) in v Beogradu (1952).

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

Zgodbe, ki jih je sama napisala in ilustrirala
  • Ročne lutke (1958)
  • O deklici, ki je prehitro rasla (1959)
  • Babica je najmlajša (1960)
  • Papirna plastika (1960)
Knjige, ki jih je ilustrirala
Likovno je opremila več knjig za otroke, glasbenih učbenikov ter zasnovala gledališke scene (največkrat tudi kostume)

Nagrade[uredi | uredi kodo]

Za mladinske ilustracije je prejela nagrado mlado pokolenje (Beograd 1958), plaketo Zlatno pero Beograda (1975) in Smrekarjevo nagrado za življenjsko delo (2004).

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Slovenski biografski leksikon, 14. zvezek. Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 1986

Viri[uredi | uredi kodo]