Ljubljanska Drama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
SNG Drama Ljubljana

Ljubljanska Drama ali Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (SNG Drama) je Zavod, ki deluje kot osrednje dramsko gledališče v Sloveniji. V njem uprizarjajo sodobna, klasična in eksperimentalna odrska dela.

Zgodovina zgradbe[uredi | uredi kodo]

Na prostoru današnje Drame je bilo v začetku 18. stoletju igrišče Ballhaus, ki ga je postavil Jakob pl. Schellenburg. V trinadstropni stavbi so se odvijale veselice, razne igre z žogo, plesi, sabljanje in podobno. Od leta 1781 so jo uporabljali kot stanovsko žitnico po tem ko je bila leta 1784 zgrajena reduta (danes Zavod Janeza Levca, levstikov trg). Mestna občina je hišo kupila leta 1892 in jo podrla skupaj s še tremi sosednjimi hišami. Na tej lokaciji so potem zgradili po načrtih dunajskega arhitekta Alexandra Grafa med letoma 1909 in 1911 Nemško gledališče. Investitor je bila Kranjska hranilnica. Dela je izvajala Kranjska stavbna družba. Imenovala se je Jubilejno gledališče Franca Jožefa I. V gledališču so predvajali predvsem nemške predstave. Otvoritev je bila 4. oktobra 1911 z Wagnerjevim Kaisermarschem, slavnostnim govorom in uprizoritvijo predstave Habsburg, ki jo je napisal baron Alfred Berger.

Stavba na medvojni razglednici

Med 1. svetovno vojno so stavbo oblasti spremenile v kinodvorano, od leta 1919 pa v stavbi domuje Slovensko narodno gledališče. Kot prvo so uprizorili igro Tugomer (Josip Jurčič in Fran Levstik). Gledališče je dobilo ime Narodno gledališče v Ljubljani – Drama. Med drugo svetovno vojno so gledališče preimenovali v Državno gledališče Ljubljana, po vojni pa v Dramo Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani.

Leta 1952 je bila izvedena prva prenova in povečanje odra. Med letoma 1964 in 1967 so na bočnih straneh odrskega stolpa prizidali večja prizidka (arhitekt Dušan Medved), leta 1976 je bila urejena in tlakovana okolica zgradbe. Celotna okolica je bila urejena po zamisli arhitekta Miloša Bonče. Med letoma 1978 in 1979 so prenovili notranjost dvorane in v njej namestili nove stole za 500 ljudi (avtor arhitekt in scenograf Mirka Lipužiča). Leta 1987 so prenovili zunanjost starejšega dela stavbe in jo pobarvali zeleno.

V zadnjem desetletju je bilo izdelanih več rešitev za razširitev obstoječih zgradb, ki bi reševale prostorsko stisko in tehnično zastarelost gledališča.

Arhitektura[uredi | uredi kodo]

Stavba ima dominantno arhitekturo z razgibano stavbno maso iz katere je izstopa odrski stolp na južni strani. Zunanjost predstavlja povezavo oglatih in zaokroženih oblik. Opečne strehe so strme z mansardnimi prelomi. Strehi nad dvorano in odrom imata prezračevalna stolpiča z laternastima strehama. Pritličje stavbe je členjeno z rustiko v ometu, nadstropja so gladko ometana. Stavba ima glavni vhod in na obeh stranskih fasadah še po tri izhode. Na glavni fasadi je nadstropni del predrt s širokim polkrožno sklenjenim oknom in nad njim je volutasto čelo z veliko secesijsko okrašeno kartušo, kjer se je včasih nahajal napis Kaiser Franz Joseph Jubiläums Theater. Nad glavnim vhodom je balkon na dveh stebrih in dvostranska dovozna klančina s kamnitimi robniki z volutastimi zaključki. Fasado ob straneh zaključujeta stolpičasto poudarjena rizalita s stopniščema v notranjosti.

V vhodni dvorani so doprsni kipi začetnikov slovenskega gledališča: Levstika, Cankarja, Linharta in Župančiča ter spominska plošča odkrita ob 30 letnici slovenskih predstav.

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


Koordinati: 46°02′56″N 14°30′05″E / 46.048942°N 14.501411°E / 46.048942; 14.501411