Erišum I.

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Erišum I.
me-ri-šu
Išši’ak Aššur
Kralj Starega asirskega cesarstva
Vladanjeokoli 1905–1867 pr. n. št.
PredhodnikIlu-šuma
NaslednikIkunum
Rojstvo20. stoletje pr. n. št.
Smrt19. stoletje pr. n. št.
OčeIlu-šuma
Ašur se nahaja v Irak
Ašur
Ašur
Ašur na zemljevidu Iraka

Erišum I. (na napisih me-ri-šu, v kasnejših besedilih mAPIN-ìš, na njegovih pečatih in pečatih njegovin neposrednih naslednikov[1] pa vedno z začetnico i - si je želel[2]) je bil asirski vladar, ki je vladal okoli 1905 pr. n. št. — okoli 1866 pr. n. št. (kratka kronologija) ali okoli 1974 pr. n. št. — okoli 1935 pr. n. št. (srednja kronologija).[op 1] Bil je sin svojega predhodnika Ilu-šume in po Seznamu asirskih kraljev 33. vladar Asirije. Vladal je štirideset let.[nap 1] Ena od dveh kopij Seznama[nap 2] navaja, da je vladal samo trideset let,[3] kar je v neskladju s popolnim seznamom njegovih limmujev, ki obsega okoli štirideset imen.[nap 3] Seznam limmujev so odkrili v Karumu Kaneš.[4] Naslavljal se je z "Ašur je kralj, Erišum I. je njegov namestnik".[nap 4] V času, ko je v Ašurju vladala oligarhija patriarhov uglednih družin in je bil podrejen "sodbi mesta" (dīn alim) se je naslavljal z "Išši'ak Aššur" - "upravnik Ašurja". Po Veenhofu se je z vladavino Erišuma I. začelo obdobje, ko je bila uvedena institucija letno imenovanih limmujev (eponimov). Asirski seznami kraljev uvrščajo šest njegovih neposrednih predhodnikov v kategorijo vladarjev, "katerih limmuji/eponimi niso znani/najdeni".[5]

Življenje[uredi | uredi kodo]

Ko so ašurska družinska trgovska podjetja začela živahno širiti svojo dejavnost, je Erišum I. ob pomembnih trgovskih poteh v Anatoliji ustanovil oddaljene trgovske postaje, imenovane karum. Med najpomembnejšimi karumi so bili Kaneš, Ankuva, Hatuša in še osemnajst drugih, katerih lokacije še niso znane. Nekatere postaje, imenovane vabatum, so bile satelitske in podrejene karumom. Trgovalo se je s kositrom, tekstilom, lapisom lazuli, železom, antimonom, bakrom, bronom, volno in žitom v zameno za zlato in srebro.

V Kanešu so našli približno 23.000 glinenih tablic, napisanih v obdobju 129 let od tridesetega leta vladanja Erišuma I. do Puzur-Ašurja II. ali morda Naram-Sina. Leta 1948 so odkrili tri razdrobljene sezname in dve kopiji napisov Erišuma I., ki podrobno opisujejo predpise v zvezi s sodnim varstvom v Ašurju, vključno z možnostjo, da tožniki dobijo odvetnika (rābiṣum), da jih zastopa:

Tistega, ki preveč govori na Stopniščnih vratih, bo demon uničenja zgrabil za usta in [zadnje] noge; zdrobil mu bo glavo, kot se zdrobi lončen lonec; padel bo kot polomljen trs in voda mu bo tekla iz ust. Hiša tistega, ki preveč govori na Stopniščnih vratih, bo postala hiša ruševin. Tistega, ki vstane, da bi lažno pričal, lahko [sedem] sodnikov, ki odločajo o pravnih zadevah [na Stopniščnih vratih], obsodi za lažno pričevanje; [naj Ašur], Adad in Bel, [moj bog, oskubi njegovo seme]; kraj […], ki mu ga ne smejo dati.
[Tistemu, ki ...] ... me uboga, [ko gre] do Stopniščnih vrat, [lahko] dvorni namestnik [pomaga]; [lahko pošlje] priče in tožnika [na sodišče]; [lahko] sodniki [prevzamejo zadevo] in sprejmejo pravilno odločitev [v Aš]urju.[6]
— Napis Erišume I.[nap 5]

Erišum I. je po zgledu na svojega očeta Ilu-šumo objavil davčne oprostitve ali, kot je razložil Michael Hudson, "razglasil odpust dolgov, plačljivih v srebru, zlatu, bakru, kositru, ječmenu, volni in vse do plev". Oprostitve so zapisane na eni strani velikega zlomljenega bloka alabastra.[nap 6] Plitvo vdolbino na vrhu bloka so nekateri prepoznali kot tečaj vrat.[7]

Njegovi številni sodobni napisi slavijo njegovo gradnjo templja za boga Ašurja, imenovanega "Divji bik", z dvoriščem in dvema pivskima kadema ter pripadajočimi prekletstvi za tiste, ki bi jih uporabili v svojo korist. Med drugimi zgradbami Erišuma I. sta bila tudi Ištarin in Adadov tempelj. Očistil je območje od Ovčjih vrat do Ljudskih vrat, da je omogočil širitev mestnega obzidja in se lahko pohvalil, da je "postavil zid, višji od zidu, ki ga je zgradil njegov oče."[8] Na njegove dosežke sta se kasneje spomnila Šamši-Adad I.[9] pri svoji obnovi obzidja in Šulmanu-ašared I., ki je ugotovil, da je od del Erišuma I. do del Šamši-Adada I. minilo 159 let in nadaljnjih 580 let do njegove obnove po požaru, ki ga je uničil.[10]

Limmuji med vladanjem Erišuma I.[uredi | uredi kodo]

Na seznamu so izvoljeni letni limmuji od prvega polnega leta vladanja Erišuma I. do njegove smrti okoli leta 1935 pr. n. št. (srednja kronologija)."[11]

1974 pr. n. št. Šu-Ištar, sin Abile
1973 pr. n. št. Šukutum, sin Išuhuma
1972 pr. n. št. Idin-ilum, sin Kurub-Ištarja
1971 pr. n. št. Šu-Anim, sin Isalija
1970 pr. n. št. Anah-ili, sin Kikija
1969 pr. n. št. Suitaja, sin Iribuma
1968 pr. n. št. Daja, sin Išuhuma
1967 pr. n. št. Ili-elat
1966 pr. n. št. Šamaš-tab
1965 pr. n. št. Agusa
1964 pr. n. št. Idnaja, sin Šudaje
1963 pr. n. št. Kukadum, sin Buzuja
1962 pr. n. št. Puzur-Ištar, sin Bedakija
1961 pr. n. št. Lakip, sin Bab-idija
1960 pr. n. št. Šu-Laban, sin Kurub-Ištarja
1959 pr. n. št. Šu-Belum, sin Išuhuma
1958 pr. n. št. Nab-Suen, sin Šu-Ištarja
1957 pr. n. št. Hadaja, son Elalija
1956 pr. n. št. Enum-Ašur, sin Begaje
1955 pr. n. št. Ikunum, son of Šudaya
1954 pr. n. št. Ismid-ili, sin Idide
1953 pr. n. št. Buzutaja, sin Išuhuma
1952 pr. n. št. Šu-Ištar, sin Amaje
1951 pr. n. št. Idin-Ašur, sin svečenika
1950 pr. n. št. Puzur-Ašur, maslar
1949 pr. n. št. Kukadum, sin Buzuja
1948 pr. n. št. Ibni-Adad, sin Susaje
1947 pr. n. št. Irišum, son of Adad-rabi
1946 pr. n. št. Minanum, sin Begaje
1945 pr. n. št. Idin-Suen, sin Šalim-ahuma
1944 pr. n. št. Puzur-Ašur, sin Idnaje
1943 pr. n. št. Šuli, son of Uphakum
1942 pr. n. št. Laqip, sin Zukue
1941 pr. n. št. Puzur-Ištar, sin Erisue
1940 pr. n. št. Aguva, sin Adad-rabija
1939 pr. n. št. Šu-Suen, sin Silile
1938 pr. n. št. Enum-Ašur, sin Begaje
1937 pr. n. št. Ena-Suen, sin Pusanuma
1936 pr. n. št. Enanum, sin Uphakuma
1935 pr. n. št. Buzi, sin Adad-rabija

Napisi[uredi | uredi kodo]

  1. Khorsabad kinglist.
  2. SDAS Kinglist: [mE-ri-š] u DUMU mDINGIR-šum-ma, [šá li-ma-ni? -šu-ni 10] + 30 MU.MEŠ LUGAL-ta DÙ-uš.
  3. KEL A (kt 92/k 193), na CDLI. Arhivirano 15. decembra 2012-12-15 na Archive.today.
  4. da-šùr LUGAL i-ri-šu-um PA.
  5. Tablet copies: An 201139 and An 20114.
  6. 115689, Ass. 16850.

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Nekateri zgodovinarji navajajo okoli 1939–1900 pr. n. št. (po Amélie Kuhrt. The Ancient Near East, C. 3000-330 BC, Volume 1. Routledge, 1996, str. 82).

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. K.R. Veenhof (2003). The Old Assyrian List of Year Eponyms from Karum Kanish and its Chronological Implications. Turkish Historical Society. str. 40.
  2. E. Frahm (1998), K. Radner (ur.). The Prosopography of the Neo-Assyrian Empire, Volume 1, Part II: A. The Neo-Assyrian Text Corpus Project. str. 404.
  3. I.J. Gelb (1954). "Two Assyrian King Lists". Journal of Near Eastern Studies. VIII (4): 213.
  4. Veenhof (2003), str. 3-5.
  5. Klaas R. Veenhof, Jesper Eidem (2008). Mesopotamia: the Old Assyrian period. Vandenhoeck & Ruprecht. str. 29.
  6. A.K. Grayson (1972). Assyrian Royal Inscriptions, Volume 1. Otto Harrassowitz. str. 13.
  7. J.E. Reade (2001). "A monument of Erišum I from Aššur". Revue d'assyriologie et d'archéologie orientale. 94 (2): 177–178. doi:10.3917/assy.094.0177.
  8. Grayson 1972, str. 11.
  9. Grayson 1972, str. 20.
  10. Grayson 1972, str. 84–85.
  11. Grayson 1972, str. 6–10.
Erišum I.
Rojen: 20. stoletje pr. n. št. Umrl: 19. stoletje pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Ilu-šuma
Išši’ak Aššur
okoli 1974—okoli 1934 pr. n. št.
Naslednik:
Ikunum