Limmu

Limmu je bil asirski eponim.

Na začetku vladanja vseh asirskih kraljev je bil imenovan visok dvorni uradnik limmu, ki je predsedoval novoletnim praznovanjem v prestolnici. Vsako leto je bil z žrebom izbran nov limmu, ki je bil praviloma član vladarske družine ali morda član mestnega sveta. V starem asirskem obdobju sam kralj ni nikoli bil limmu, v srednjem in novoasirskem obdobju pa je bil na tem položaju včasih tudi kralj.

Arheologi so odkrili devetnajst glinastih tablic s seznam limmujev za vsa leta od 892 pr. n. št. do 648 pr. n. št. Na eni od njih so našteti naslednji limmuji:

Leto	Limmu	Dogodek
719 pr. n. št.	Sargon, kralj [Asirije]	[-v]stopil
718 pr. n. št.	Zer-ibni, guvernor Ra[sappe]	[v Ta]bal
717 pr. n. št.	Tab-šar-Aššur, komornik	Ustanovljen [Dur-Šarru]kin
716 pr. n. št.	Tab-sil-Ešara, guverner citadele	[v] Meko
715 pr. n. št.	Taklal-ana-beli, guverner Nasibina	[ ] imenovani guvernerji
714 pr. n. št.	Ištar-duri, guverner Arrafe	[v Ur]artu, Musasir, Haldijo
713 pr. n. št.	Aššur-bani, guverner Kalhuja	plemiči v Ellipi, vstopil v novo hišo, v Musasir v deželi
712 pr. n. št.	Šarru-emuranni, guverner Zamuje	v deželi
711 pr. n. št.	Ninurta-alik-pani, guverner Si'mmeja	[v] Marqaso
710 pr. n. št.	Šamaš-belu-ušur, guverner Arzuhine	v Bit-zeri, kralj ostal v Kišu
709 pr. n. št.	Mannu-ki-Aššur-le'i, guverner Tilleja	Sargon vzel Belove roke
708 pr. n. št.	Šamaš-upahhir, guverner Habrurija	Kummuhi je osvojil in guverner je bil imenovan
707 pr. n. št.	Ša-Aššur-dubbu, guverner Tušana	kralj se je vrnil iz Babilona, vezir in plemiči, plen iz Dur-Jakin je bil uničen, na 22. dan tešrita, bogovi Dur-Šarrukina vstopili v templje
706 pr. n. št.	Mutakkil-Aššur, guverner Guzane	kralj ostal v državi, plemiči [ ]. na 6. dan ajarja, Dur-Šarrukin je bil dokončan
705 pr. n. št.	Našur-Bel, guverner Amiduja	kralj [ ] proti Qurdi Kullumeanu, kralj je bil ubit, tabor asirskefa kralja [ ]. na 12. dan aba, Senaherib [postane] kralj

Vira

• Kuhrt, Amélie: El Oriente Próximo en la Antigüedad, I , Editorial Crítica, ISBN 84-8432-050-2.
• Sanmartín, Joaquín: Historia antigua del próximo oriente, Ediciones Akal, ISBN 84-460-1032-1.