Limmu

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Limmu je bil asirski eponim.

Na začetku vladanja vseh asirskih kraljev je bil imenovan visok dvorni uradnik limmu, ki je predsedoval novoletnim praznovanjem v prestolnici. Vsako leto je bil z žrebom izbran nov limmu, ki je bil praviloma član vladarske družine ali morda član mestnega sveta. V starem asirskem obdobju sam kralj ni nikoli bil limmu, v srednjem in novoasirskem obdobju pa je bil na tem položaju včasih tudi kralj.

Arheologi so odkrili devetnajst glinastih tablic s seznam limmujev za vsa leta od 892 pr. n. št. do 648 pr. n. št. Na eni od njih so našteti naslednji limmuji:

Leto Limmu Dododek
719 pr. n. št. Sargon, kralj [Asirije] [-v]stopil
718 pr. n. št. Zer-ibni, guvernor Ra[sappe] [v Ta]bal
717 pr. n. št. Tab-šar-Aššur, komornik Ustanovljen [Dur-Šarru]kin
716 pr. n. št. Tab-sil-Ešara, guverner citadele [v] Meko
715 pr. n. št. Taklal-ana-beli, guverner Nasibina [ ] imenovani guvernerji
714 pr. n. št. Ištar-duri, guverner Arrafe [v Ur]artu, Musasir, Haldijo
713 pr. n. št. Aššur-bani, guverner Kalhuja plemiči v Ellipi, vstopil v novo hišo, v Musasir v deželi
712 pr. n. št. Šarru-emuranni, guverner Zamuje v deželi
711 pr. n. št. Ninurta-alik-pani, guverner Si'mmeja [v] Marqaso
710 pr. n. št. Šamaš-belu-ušur, guverner Arzuhine v Bit-zeri, kralj ostal v Kišu
709 pr. n. št. Mannu-ki-Aššur-le'i, guverner Tilleja Sargon vzel Belove roke
708 pr. n. št. Šamaš-upahhir, guverner Habrurija Kummuhi je osvojil in guverner je bil imenovan
707 pr. n. št. Ša-Aššur-dubbu, guverner Tušana kralj se je vrnil iz Babilona, vezir in plemiči, plen iz Dur-Jakin je bil uničen, na 22. dan tešrita, bogovi Dur-Šarrukina vstopili v templje
706 pr. n. št. Mutakkil-Aššur, guverner Guzane kralj ostal v državi, plemiči [ ]. na 6. dan ajarja, Dur-Šarrukin je bil dokončan
705 pr. n. št. Našur-Bel, guverner Amiduja kralj [ ] proti Qurdi Kullumeanu, kralj je bil ubit, tabor asirskefa kralja [ ]. na 12. dan aba, Senaherib [postane] kralj

[1]

Sklic[uredi | uredi kodo]

  1. Alan Millard, prevajalec: The Eponyms of the Assyrian Empire, 910-612, Helsinki: University of Helsinki Press, 1994.

Vira[uredi | uredi kodo]

  • Kuhrt, Amélie: El Oriente Próximo en la Antigüedad, I , Editorial Crítica, ISBN 84-8432-050-2.
  • Sanmartín, Joaquín: Historia antigua del próximo oriente, Ediciones Akal, ISBN 84-460-1032-1.