Naram-Sin Asirski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Naram-Sin
dna-ra-am-dEN.ZU
Kralj Asirije
Kralj Starega asirskega cesarstva
Vladanje19. stoletje pr. n. št.
PredhodnikPuzur-Ašur II.
NaslednikErišum II.
Rojstvo19. stoletje pr. n. št.
Smrt19. stoletje pr. n. št.
OtrociErišum II.
OčePuzur-Ašur II.
Ašur se nahaja v Irak
Ašur
Ašur
Ašur na zemljevidu Iraka

Naram-Sin ali Naram-Suen, na sodobnih napisih in pečatih klinopisno dna-ra-am-dEN.ZU, je bil vaklum (ugula, nadzornik) ali Išši’ak Aššur (énsi da-šùr, Ašurjev namestnik) mestne države Ašur. Na kasnejšem Seznamu asirskih kraljev je kot mna-ram-dEN.ZU omenjen kot 37. kralj Asirije.[nap 1][nap 2][nap 3] Na nekem drugem fragmentiranem seznamu je omenjen kot 30. vladar.[nap 4]

Ime je dobil po slavnem Naram-Sinu Akadskemu. Imenu je dodal božanski določilnik, tako kot njegov stari oče Sargon I., ki je dobil ime morda po Sargonu Akadskemu. Naram-Sina ne bi smeli zamenjati z Naram-Sinom Ešnunskim, ki je vladal približno dvanajst let in je bil sin in naslednik dolgo vladajočega kralja Ebik-Adada II.[1] Vladavina Naram-Sina Asirskega se je verjetno prekrivala z zgodnejšim delom vladavine Ebik-Adada II., ki je potrjen v marijski Eponimski kroniki B, vrstica 25.[2]

Življenje[uredi | uredi kodo]

Naram-Sin Asirski je bil sin in naslednik kratko vladajočega Puzur-Ašurja II., kar dokazujejo pečati na ovojnicah kraljevih pisem anatolskim trgovcem v karumu Kaneš in kasnejših seznamih asirskih kraljev.

Dolžina Naram-Sinove vladavine je negotova; na podlagi različnih izkopanih seznamov limmujev (eponimov) sta njegova vladavina in vladavina njegovega sina in naslednika Erišuma II. skupaj trajali 64 let.[3] V Seznamu asirskih kraljev je zapis, da je Šamši-Adad I. "odšel v Babilonijo v času Naram-Sina". Šamši-Adad I. se ni vrnil, dokler ni osvojil Ekallatuma, se nato za tri leta ustavil in nato strmoglavil Erišuma II.[4]

Kronika marijskih eponimov, ki vsebuje seznam limmujev do Šamši-Adadove osvojitve Ekallatuma, ne vsebuje podatka, kdaj je Erišuma II. nasledil svojega predhodnika. Ker se je vladavina Erišuma II. prezgodaj končala z osvajanji Šamši-Adada I., je večino 64 let trajajočega obdobja verjetno vladal Naram-Sin. Ker se poškodovano število let njegovega vladanja na Nassouhijeven seznamu kraljev konča s številko štiri, je Naram-Sin vladal morda 44 ali 54 let (od okoli 1872 pr. n. št. dalje, srednja kronologija).[5] Njegova dejanja niso zabeležena v nobenem do zdaj odkritem zapisu.[6]

Eponimi[uredi | uredi kodo]

Na naslednjem seznamu so imena zadnjih 27 letno izvoljenih funkcionarjev limmujev z obsežnega Kültepeškega (Kaneškega) seznama eponimov. Seznam pokriva prva leta Naram-Sinovega vladanja in se konča skoraj desetletje pred 35. letom njegovega vladanja, v katerem je bil uničen karum Kaneš (okoli 1837 pr. n. št.).[7] Mestna država Ašur, ki jo je podedoval Naram-Sin, je bila verjetno dokaj bogata, ker je bila središče obširne trgovske mreže, vzpostavjene na višku moči Starega asirskega cesarstva. Trgovanje se je po uničenju karuma Kaneš povsod drugod očitno nadaljevalo. Med Kültepeškim in Marijskim seznamom eponimom je štiriletna vrzel.[8] Datumi v seznamu so po srednji bližnjevzhodni kronologiji.

1872 pr. n. št. Šu-Suen, sin Bab-iluma
1871 pr. n. št. Ašur-malik, sin Alahuma
1870 pr. n. št. Ašur-imitšti, sin Ili-banija
1869 pr. n. št. Ena-Suen, sin Šu-Adhurja
1868 pr. n. št. Akutum, sin Alahuma
1867 pr. n. št.. n. št. Masi-ili, sin Irišuma
1866 pr. n. št.Iddi-ahum, sin Kudanuma
1865 pr. n. št.Samaya, sin Šu-Baluma
1864 pr. n. št. Ili-Anum, sin Sukalije
1863 pr. n. št. Enam-Anum, sin Adhur-malika
1862 pr. n. št. Enum-Ašur, sin Duni-Ee
1861 pr. n. št. Ena-Suen, sin Šu-Ištarja
1860 pr. n. št. Hananarum
1859 pr. n. št. Dadija
1858 pr. n. št. Kapatija
1857 pr. n. št. Išma-Ašur, sin Ea-dana
1856 pr. n. št. Ašur-mutapil, sin Azizuma
1855 pr. n. št. Šu-Nirah, sin Azuzaje
1854 pr. n. št. Idin-abum
1853 pr. n. št. Ili-dan, sin Azuze
1852 pr. n. št. Ašur-imiti, sin Idn-Ištarja
1851 pr. n. št. Buzija, sin Abije
1850 pr. n. št. Dadija, sin Šu-Ilabrata
1849 pr. n. št. Puzur-Ištar, sin Nur-ilišuja
1848 pr. n. št. Isaja, sin Dagan-malkuma
1847 pr. n. št. Abu-Šalim, sin Ili-Anuma
1846 pr. n. št. Ašur-rei, sin Ili-emukija

Napisi[uredi | uredi kodo]

  1. SDAS List, IM 60484, napis 34.
  2. Nassouhi List, Istanbul A. 116 (Assur 8836), napis 33.
  3. Khorsabad List, IM 60017 (excavation nos.: DS 828, DS 32-54), i 34.
  4. Assyrian Kinglist fragment VAT 9812 = KAV 14: ‘3.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Stephanie Dalley, A. T. Reyes (1998). Mesopotamian Contact and Influence in the Greek World. V Stephanie Dalley (ur.). The Legacy of Mesopotamia. Oxford University Press. str. 87.
  2. Klaas R. Veenhof (2003). The Old Assyrian List of Year Eponyns from Karum Kanish and its Chronological Implications. Turkish History Society. str. 46.
  3. Klaas R Veenhof (2008). Mesopotamia: The Old Assyrian Period. Vandenhoeck & Ruprecht. str. 29.
  4. I.J. Gelb (1954). "Two Assyrian King Lists". Journal of Near Eastern Studies. 13 (4): 212–213.
  5. Veenhof 2003, str. 45.
  6. A.K. Grayson (1972). Assyrian Royal Inscriptions, Volume I. Otto Harrassowitz. str. 18.
  7. Veenhof 2008, str. 29.
  8. Veenhof 2003, str. 5.
Naram-Sin Asirski
Rojen: 19. stoletje pr. n. št. Umrl: 19. stoletje pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Puzur-Ašur II.
Išši’ak Aššur
1872—1828 pr. n. št.
Naslednik:
Erišum II.