Naram-Sin Akadski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Naram-Sin-naram-naram
sumerski kralj
Naram-Sinova Zmagovalska stela, na kateri je prikazan kot zmagovalec nad Lulibi, plemenu z gorovja Zagros
Naram-Sinova Zmagovalska stela, na kateri je prikazan kot zmagovalec nad Lulibi, plemenu z gorovja Zagros
Vladanje 2254 pr. n. št. – 2218 pr. n. št.
Predhodnik Maništušu
Naslednik Šar-Kali-Šari
Rojstvo 22. stoletje pr. n. št.
Smrt 2118 pr. n. št.
Otroci Šar-Kali-Šari, sin
Vladarska hiša Akadska dinastija
Oče Maništušu
Mati ni znano

Naram-Sin ali Naram-Suen (Sin ali Suen je bil akadski bog Lune, enakovreden sumerski Inani) je bil Akadski kralj, ki je vladal približno od 2254 do 2218 pr. n. št. (srednja kronologija). Bil je tretji naslednik in vnuk kralja Sargona Akadskega. Pod njegovo vladavino je Akadsko cesarstvo doseglo svoj višek. Bil je prvi znani mezopotamski kralj, ki je sam sebe razglasil za božanstvo in eden prvih, katerega so, po Lugal-Ane-Mundu, naslavljali s »kralj štirih četrtin«, se pravi »kralj štirih strani sveta«.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Rojen je bil kot sin kralja Maništušuja, se pravi da je bil nečak kralja Rimuša in vnuk kralja Sargona in njegove žene Tašlultum. Njegova teta En-hedu-ana je bila visoka svečenica.

Vladanje[uredi | uredi kodo]

Naram-Sin je trgoval z Meluho, ki skoraj zagotovo ustreza civilizaciji v dolini Inda, in obvladoval obsežno ozemlje ob Perzijskem zalivu. Po zmagi nad kraljem Magana je zasedel njegovo ozemlje na južnem koncu Perzijskega zaliva, na severu pa pokoril hribovska plemena v gorovju Taurus. Na njegovi znameniti Zmagovalski steli je prikazano njegovo zmagoslavje nad Satunijem, poglavarjam Lulibov z gorovja Zagros. Po Seznamu sumerskih kraljev je vladal 56 let. Za vsaj dvajset let so znana njihova imena, ki so povezana predvsem z vladarjevimi vojaškimi akcijami proti različnim nasprotnikom, kot sta Uruk in Subartu. Eno od neznanih let je opisano kot »leto, ko je Naram-Sin v Kirašenivi premagal Simurum in ujel Babo, guvernerja Simuruma, in Dubula, ensija Arame«.[1] Druga imena let se nanašajo na njegovo gradnjo templjev v Akadu, Nipurju in Zabali. Zgradil je tudi upravna središča v Nagarju in Ninivah.

Naram-Sinov skalni relief v Darband-iGawru

Nek mezopotamski mit pravi, da je boginja Inana po Naram-Sinovem grešnem plenjenju Enlilovega templja Ekur v Nipurju zapustila nekdanjo prestolnico Akad. Bog Enlil je v svoji jezi s hribov vzhodno od Tigrisa pripeljal Gutijce, ki so v celo Mezopotamijo prinesli kugo, lakoto in smrt. Da bi preprečili uničenje, je osem bogov odredilo, da mora biti Akad uničen, da bi se druga mesta ohranila. Zgodba bi lahko bila izmišljena, vendar kaže, da so se vdori Gutijcev začeli že v tistem obdobju.

Kmalu po Naram-Sinovi smrti so začeli na Akadsko kraljestvo vedno bolj pritiskati Gutijci in približno do leta 2124 pr. n. št. osvojili celo kraljestvo. V regiji so ostali 125 let, potem pa jih je kot dominantna politična sila na oblasti zamenjala Tretja urska dinastija.[2][3]

Otroci[uredi | uredi kodo]

Edini znani Naram-Sinov sin je njegov naslednik Šar-Kali-Šari. Izkopavanja v Tell Mozanu, antičnem Urkešu, so razkrila, da je imel tudi hčerko Taram-Agade, ki je bila morda poročena z neznanim endanom (vladarjem) Urkeša.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Year-Names of Naram-Sin of Agade.
  2. ^ E. A. Wallis Budge. Babylonian Life and History.
  3. ^ J. Reade (2000). Mesopotamia. British Museum Press. str. 67–68. ISBN 0-7141-2181-9.OCLC 43501084.
  4. ^ G. Buccellati, M. Kelly-Buccellati (2002). Tar’am-Agade, Daughter of Naram-Sin, at Urkesh. V Al-Gailani Werr, Lamia. Of Pots and Plans. Papers on the Archaeology and History of Mesopotamia and Syria presented to David oates in Honour of his 75th Birthday. London: Nabu. str. 11–31. ISBN 1897750625. Pridobljeno 18. marca 2015.
Naram-Sin Akadski
Rojen: ni znano Umrl: 2118 pr. n. št.
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Maništušu
Kralj Akadskega cesarstva
2254 pr. n. št. – 2218 pr. n. št.
Naslednik: 
Šar-Kali-Šari