Taurus

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Taurus
Toros Dağları
Demirkazik Crest of Aladag Mountains in Nigde Turkey.jpg
Demirkazık v provinci Niğde
Najvišja točka
Vrh Demirkazik
Nadmorska višina 3.756 m m
Koordinati 27°N 86°E / 27°N 86°E / 27; 86Koordinati: 27°N 86°E / 27°N 86°E / 27; 86
Poimenovanje
Ime v domovini Toros Dağları
Geografija
Taurus-gebirge new.jpg
Države Zastava Turčije Turčija

Taurus (turško Toros Dağları, starogrško Ὄρη Ταύρου, Óri Távrou) je gorovje v južni Turčiji, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote. Razteza se od jezera Eğirdir na zahodu do gornjega toka Evfrata in Tigrisa na vhodu in je del evrazijskega alpskega pasu.

Taurus je sestavljen iz treh glavnih gorovij. Od zahoda proti vzhodu si sledijo:

  • Zahodni Taurus (Batı Toroslar)
    • Gorske verige Akdağlar, Begove gore, Katrancık in Geyik
  • Srednji Taurus (Orta Toroslar)
    • Gorske verige Akçalı, Bolkar, Anti-Taurus, Tahtalı in Aladaglar
  • Jgovzhodni Taurus (Güneydoğu Toroslar)
    • Gorske verige Nurhak, Malatya, Maden, Genç in Bitlis

Prazgovinsko do zgodnjerimsko obdobje[uredi | uredi kodo]

V antičnih vzhodosredozemskih kulturah je bogove groma najpogosteje simboliziral bik, latinsko taurus, po katerem je dobilo ime tudi gorovje. V Taurusu je veliko antičnih templjev, posvečenih bogu groma.[1] Silne gorske nevihte z bliskanjem in grmenjem so starodavni Sirijci šteli za delo boga groma Adada, da bi z njimi povečal vodostaj Evrata in Tigrisa in s poplavami pognojil njihovo zemljo.[2] Huriti, ustvarjalci različnih nevihtnih bogov na antičnem Bližnjem vzhodu, so po mnenju sodobnih znanstvenikov izvirali iz Taurusa.

Na arheološkem najdišče iz bronaste dobe v Kestelu so odkrili dokaze, da so v tem mestu v bronasti dobi rudarili kositrovo rudo.[3] Severno od Tarza je skozi Taurus prelaz, v antiki znan kot Kilikijska vrata.

Gorsko verigo Amanus v južni Turčiji so navzgor potisnili premiki na stiku treh tektonskih plošč. Amanus je naravna meja med Kilikijo na zahodu in Sirijo na vzhodu. V verigi je več gorskih prelazov, med njimi Amanska vrata (Bahçe), ki ima velik strateški pomen. Leta 333 pr. n. št. je v bitki pri Isu ob vznožju Amanusa na sredozemski obali Aleksander Makedonski porazil perzijskega kralja Dareja III. Kodomana. [4] Ko so v obdobju drugega jeruzalemskega templja Judje poskušali bolj natančno opredeliti geografske meje Obljubljene dežele, so goro Hor v pogorju Amanus označili za severno mejo Sirijske nižine.[5]

Od poznorimskega obdobja do danes[uredi | uredi kodo]

Med prvo svetovno vojno so Nemci in Turki skozi Taurus zgradili mrežo železniških prog, ki so bile strateško zanimive za obe vojskujoči se strani. Po sklenitvi premirja leta 1918 so zavezniki zahtevali, da pride omrežje pod njihov nadzor.[6]

Geografija[uredi | uredi kodo]

V pogorjih Aladaglar in Bolkar je erozija apnenca ustvarila kraško pokrajino s slapovi, podzemnimi rekami in nekaj največjimi kraškimi jamami v Aziji. Na južnih pobočjih pogorja Beydaglari izvira reka Manavgat.[7]

Zanimivosti[uredi | uredi kodo]

V Taurusu so številne pohodniške poti, plezalne smeri in dve smučarski središči. Prvo je v Davrasu, oddaljenemu približno 25 km od Eğirdirja in Isparte, drugo pa v Saklıkentu kakšnih 40 km od Antalye.

Na železniški progi Konya-Adana je pri vasi Hacıkırı v provinci Adana 98 m visok viadukt Varda, ki so ga v 1910. letih zgradili Nemci.

Zahodni Taurus[uredi | uredi kodo]

Zahodni Taurus tvori lok okoli Antaljskega zaliva. Od Centralnega Atlasa na vzhodu ga ločujeta planota Taşeli in reka Goksu. V gorovju je veliko vrhov, visokih 3000-3800 m. Kompleks tvorijo štiri gorske verige:[8]

  • Beydaglari (Begove gore), zahod, najvišji vrh Kizlarsivrisi (3.086 m)
  • Aladaglar, sredina, najvišji vrh Demirkazik (3.756 m)
  • Bolkar, jugovzhod, najvišji vrh Medetsiz (3.524 m)
  • Munzur, severovzhod, najvišji vrh Akbaba ( 3.462 m)
    • Mercan, znotraj Munzurja

Centralni Taurus[uredi | uredi kodo]

Centralni Taurus je gorovje severno od Mersina in severozahodno od Adane.

Jugovzhodni Taurus[uredi | uredi kodo]

Jugovzhodni Taurus se razteza od jugovzhode Anatolije do severne Mezopotamije. V njem izvirata Evfrat in Tigris.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Alberto Ravinell, Whitney Green. The Storm-god in the Ancient Near East, str.126. ISBN 1-57506-069-8.
  2. H.W.F. Saggs. The greatness that was Babylon: a survey of the ancient civilization of the Tigris-Euphrates Valley. Sidgwick & Jackson, 2nd Revised edition, 1988, str. 380. ISBN 0283996234.
  3. Yener, K.A. (2000). The Domestication of Metals: The Rise of Complex Metal Industries in Anatolia. Brill, Leiden, str. 91. ISBN 90-04-11864-0.
  4. Amanus Mountains. Livius - Places. Livius.org - Jona Lendering. 26. marec 2014. Pridobljeno 21. julija 2015.
  5. Bechard, Dean Philip (1. januar 2000). Paul Outside the Walls: A Study of Luke's Socio-geographical Universalism in Acts 14:8-20. Gregorian Biblical BookShop. str. 203–205. ISBN 978-88-7653-143-9.
  6. Price, Ward (16. december 1918) . Danger in Taurus Tunnels. New York Times.
  7. Manavgat River Water as a Limited but Alternative Water Resource for Domestic Use in Middle East" (PDF). Pridobljeno 16. februarja 2008.
  8. Mountaineering in Turkey. All About Turkey.