Pojdi na vsebino

Apéryjeva konstanta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
dvojiško 1,0011001110111010...
desetiško 1,2020569031595942854...
šestnajstiško 1,33BA004F00621383...
verižni ulomek
Verižni ulomek je neskončen, ni pa znano ali je periodičen ali ne.

Apéryjeva konstanta je v matematiki, na meji med teorijo števil in specialnimi funkcijami, vsota obratnih vrednosti kubov naravnih števil. Določena je kot število:

kjer je Riemannova funkcija zeta. Njena približna desetiška vrednost je enaka (OEIS A002117):[1]

Konstanta se imenuje po Rogerju Apéryju. Naravno se pojavlja v mnogih fizikalnih problemih, vključno z izrazi drugega in tretjega reda elektronskega giromagnetnega razmerja s pomočjo kvantne elektrodinamike (QED). Pojavlja se tudi pri analizi naključnih minimalno vpetih dreves[2] in v povezavi s funkcijo gama pri reševanju določenih integralov z eksponentnimi funkcijami v količniku, ki se občasno pojavlja v fiziki, na primer pri izračunavanju dvorazsežnega primera Debyjevega modela in Sfefan-Boltzmannovega zakona.

Iracionalno število

[uredi | uredi kodo]

Apéry je leta 1978 dokazal, da je konstanta iracionalno število.[3] Ta rezultat je znan kot Apéryjev izrek. Izvirni dokaz je kompleksen in težek za razumevanje.[4] Kasneje so našli preprostejše dokaze.[5][6]

Beukersov preprostejši dokaz iracionalnosti vključuje aproksimacijo integranda znanega trojnega integrala za :

z Legendrovimi polinomi. Van der Poortenov članek še posebej obravnava ta pristop, kjer je navedeno, da velja:

kjer je , Legendrovi polinomi, podzaporedja pa so cela ali skoraj cela števila.

Ni znano ali je Apéryjeva konstanta transcendentno število.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]