Grafa funkcij
y
=
1
/
x
x
{\displaystyle y=1/x^{x}\!\,}
in
y
=
x
x
{\displaystyle y=x^{x}\!\,}
v intervalu [0,1]
Sánje nèzrélega je v matematiki občasni naziv za enakosti (OEIS A073009 , A083648 ):
I
2
=
∫
0
1
1
x
x
d
x
=
∑
n
=
1
∞
n
−
n
=
1
,
29128599706266354
…
,
I
1
=
∫
0
1
x
x
d
x
=
∑
n
=
1
∞
(
−
1
)
n
+
1
n
−
n
=
−
∑
n
=
1
∞
(
−
n
)
−
n
=
0
,
78343051071213440
…
,
{\displaystyle {\begin{aligned}I_{2}&=\int _{0}^{1}{\frac {1}{x^{x}}}\,\mathrm {d} x=\sum _{n=1}^{\infty }n^{-n}=1,29128599706266354\dots \!\,,\\I_{1}&=\int _{0}^{1}x^{x}\,\mathrm {d} x=\sum _{n=1}^{\infty }(-1)^{n+1}n^{-n}=-\sum _{n=1}^{\infty }(-n)^{-n}=0,78343051071213440\dots \!\,,\end{aligned}}}
ki ju je leta 1697 odkril Johann Bernoulli .
Ime "sanje nezrelega", ki se pojavi v (Borwein, Bailey & Girgensohn 2004 ) harv error: no target: CITEREFBorweinBaileyGirgensohn2004 (pomoč ) je podobno imenu "sanje začetnika ", ki se nanaša na nepravilno[ note 1] identiteto (x + y )n = x n + y n . Sanje nezrelega imajo podoben predobro-da-bi-bilo-res občutek, ampak velja.
Dokaže se druga enakost. Dokaz za prvo je popolnoma enak.
Dokaz poteka po korakih:
x x se razvije kot:
x
x
=
e
x
ln
x
=
∑
n
=
0
∞
x
n
(
ln
x
)
n
n
!
.
{\displaystyle x^{x}=e^{x\ln x}=\sum _{n=0}^{\infty }{\frac {x^{n}(\ln x)^{n}}{n!}}\!\ .}
Vrsta se členoma integrira:
∫
0
1
x
x
d
x
=
∑
n
=
0
∞
∫
0
1
x
n
(
ln
x
)
n
n
!
d
x
.
{\displaystyle \int _{0}^{1}x^{x}\mathrm {d} x=\sum _{n=0}^{\infty }\int _{0}^{1}{\frac {x^{n}(\ln x)^{n}}{n!}}\mathrm {d} x\!\,.}
Izračunajo se členi z integracijo po delih. Najprej se integrira člen
∫
x
m
(
ln
x
)
n
d
x
{\displaystyle \int x^{m}(\ln x)^{n}\;\mathrm {d} x}
z uvedbo spremenljivke
u
=
(
ln
x
)
n
{\displaystyle u=(\ln x)^{n}}
, kjer je
d
v
=
x
m
d
x
{\displaystyle \mathrm {d} v=x^{m}\;\mathrm {d} x}
. Tako sledi:
∫
x
m
(
ln
x
)
n
d
x
=
x
m
+
1
(
ln
x
)
n
m
+
1
−
n
m
+
1
∫
x
m
+
1
(
ln
x
)
n
−
1
x
d
x
,
m
∈
Z
0
∖
−
1
{\displaystyle \int x^{m}(\ln x)^{n}\;\mathrm {d} x={\frac {x^{m+1}(\ln x)^{n}}{m+1}}-{\frac {n}{m+1}}\int x^{m+1}{\frac {(\ln x)^{n-1}}{x}}\mathrm {d} x,\qquad m\in \mathbb {Z} _{0}\setminus -1\!\,}
in naprej:
∫
x
m
(
ln
x
)
n
d
x
=
x
m
+
1
m
+
1
⋅
∑
i
=
0
n
(
−
1
)
i
(
n
)
i
(
m
+
1
)
i
(
ln
x
)
n
−
i
,
{\displaystyle \int x^{m}(\ln x)^{n}\;\mathrm {d} x={\frac {x^{m+1}}{m+1}}\cdot \sum _{i=0}^{n}(-1)^{i}{\frac {(n)_{i}}{(m+1)^{i}}}(\ln x)^{n-i}\!\,,}
kjer je
(
n
)
i
{\displaystyle (n)_{i}}
Pochhammerjev simbol za padajočo fakulteto.
V tem primeru je m = n in obe števili sta celi , tako da je:
∫
x
n
(
ln
x
)
n
d
x
=
x
n
+
1
n
+
1
⋅
∑
i
=
0
n
(
−
1
)
i
(
n
)
i
(
n
+
1
)
i
(
ln
x
)
n
−
i
.
{\displaystyle \int x^{n}(\ln x)^{n}\;\mathrm {d} x={\frac {x^{n+1}}{n+1}}\cdot \sum _{i=0}^{n}(-1)^{i}{\frac {(n)_{i}}{(n+1)^{i}}}(\ln x)^{n-i}\!\,.}
Z integracijo od 0 do 1, izginejo vsi členi razen zadnjega pri 1 (vsi členi so v 0 enaki nič, ker je
lim
x
→
0
+
x
m
(
ln
x
)
n
=
0
{\displaystyle \lim _{x\to 0^{+}}x^{m}(\ln x)^{n}=0}
po l'Hôpitalovem pravilu , in vsi členi razen zadnjega so v 1 enaki nič, ker je
ln
(
1
)
=
0
{\displaystyle \ln(1)=0}
), tako da sledi:
∫
0
1
x
n
(
ln
x
)
n
n
!
d
x
=
∑
i
=
0
n
1
n
!
1
n
+
1
n
+
1
(
−
1
)
n
(
n
)
n
(
n
+
1
)
n
=
∑
i
=
0
n
(
−
1
)
n
(
n
+
1
)
−
(
n
+
1
)
.
{\displaystyle \int _{0}^{1}{\frac {x^{n}(\ln x)^{n}}{n!}}\;\mathrm {d} x=\sum _{i=0}^{n}{\frac {1}{n!}}{\frac {1^{n+1}}{n+1}}(-1)^{n}{\frac {(n)_{n}}{(n+1)^{n}}}=\sum _{i=0}^{n}(-1)^{n}(n+1)^{-(n+1)}\!\,.}
Enačba sledi, če se dvigne indeks na
n
=
1
{\displaystyle n=1}
.
Neskončna verižna ulomka za številske vrednosti enakosti sta (OEIS A077178 , A137420 ):
I
2
=
[
1
;
3
,
2
,
3
,
4
,
3
,
1
,
2
,
1
,
1
,
6
,
7
,
2
,
5
,
3
,
1
,
2
,
…
]
=
{
1
,
4
3
,
9
7
,
31
24
,
133
103
,
430
333
,
563
436
,
1556
1205
,
…
}
,
{\displaystyle I_{2}=[1;3,2,3,4,3,1,2,1,1,6,7,2,5,3,1,2,\ldots ]=\left\{1,{\frac {4}{3}},{\frac {9}{7}},{\frac {31}{24}},{\frac {133}{103}},{\frac {430}{333}},{\frac {563}{436}},{\frac {1556}{1205}},\ldots \right\}\!\,,}
I
1
=
[
0
;
1
,
3
,
1
,
1
,
1
,
1
,
1
,
1
,
2
,
4
,
7
,
2
,
1
,
2
,
1
,
1
,
…
]
=
{
0
,
1
,
3
4
,
4
5
,
7
9
,
11
14
,
18
23
,
29
37
,
47
60
,
123
157
,
…
}
.
{\displaystyle I_{1}=[0;1,3,1,1,1,1,1,1,2,4,7,2,1,2,1,1,\ldots ]=\left\{0,1,{\frac {3}{4}},{\frac {4}{5}},{\frac {7}{9}},{\frac {11}{14}},{\frac {18}{23}},{\frac {29}{37}},{\frac {47}{60}},{\frac {123}{157}},\ldots \right\}\!\,.}