Pojdi na vsebino

Potres in cunami v Tohokuju (2011)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani 3.11)
  • Potres in cunami
  • v Tohokuju (2011)
東北地方太平洋沖地震
東日本大震災
Ameriški helikopterji SH-60F s humanitarno pomočjo letijo proti Sendaiju
Potres in cunami v Tohokuju (2011) se nahaja v Japonska
Potres in cunami v Tohokuju (2011)
Tokio
Tokio
Sendai
Sendai
Čas UTC2011-03-11 05:46:24
Dogodek ISC16461282
USGS-ANSSComCat
Krajevni datum11. marec 2011 (2011-03-11)
Krajevni čas14.46 JST
Trajanje6 minut
Magnituda9,0–9,1 Mw
Globina29 km
Epicenter38°19′19″N 142°22′08″E / 38.322°N 142.369°E / 38.322; 142.369
Tiptektonski
Prizadeta območja
Skupna škoda360 milijard USD
Najv. intenziteta
Najv. pospešek2,99 g[2]
Peak velocity117,41 cm/s
Cunamido 40,5 m v kraju Mijako, Ivate, Tohoku
Plazovida
Popotresni sunki13.386 (od 6. marec 2018 (2018 -03-06))[3]
Žrtve
  • 19.747 mrtvih
  • 6242 ranjenih
  • 2556 pogrešanih
[4]
Sklici[5][6][7][8][9][10]

Potres in cunami v Tohokuju (japonsko 東北地方太平洋沖地震) sta se zgodila 11. marca 2011, ko je potresni sunek z magnitudo 9,0–9,1 Mw ob 14.46 po lokalnem času (JST; 05.46 UTC) stresel oceansko dno 72 km vzhodno od polotoka Ošika v japonski regiji Tohoku na severu otoka Honšu. Trajal je šest minut in sprožil močan cunami, ki je prizadel zlasti vzhodno obalo Japonske, nekaj škode pa je povzročil tudi na drugi strani Tihega oceana. Na Japonskem dogodek imenujejo tudi veliki vzhodnojaponski potres (東日本大震災, Higaši nihon dajšinsaj) ali še preprosteje 3.11.

Šlo je za najmočnejši potres, kdajkoli zabeležen na Japonskem in četrti najmočnejši potres na svetu od začetka meritev leta 1900. Močan val cunamija je v prefekturi Ivate dosegel višino preko 40 m,[11] na območju mesta Sendai pa so izmerili, da je potoval s hitrostjo 700 km/h,[12] pri čemer je voda prodrla do 10 km v notranjost celine.[13] Prebivalci so bili opozorjeni samo osem do deset minut vnaprej in smernice za primer cunamija niso predvidevale tako velikega vala.[12] Stanje so poslabšale nizke temperature s sneženjem, ki so močno ovirale reševanje;[14][15] Po uradnih podatkih je zaradi posledic potresa umrlo 19.747 ljudi, 6242 je bilo ranjenih, 2556 pa je bilo leta 2021 še vedno pogrešanih.[4] Ob četrti obletnici, spomladi 2015, je bilo preseljenih še skoraj četrt milijona ljudi, bodisi stalno, bodisi so še vedno živeli v začasnih namestitvah.[16] Cunami je povzročil tudi nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima-Daiči, kjer je zaradi izpada elektrike za hladilni sistem prišlo do taljenja sredice treh reaktorjev; zaradi evakuacije in izpusta radioaktivno kontaminirane vode je bilo prizadetih več sto tisoč prebivalcev okoliškega območja.[17]

Po zgodnjih ocenah je zavarovana škoda potresa znašala 14,5 do 34,6 milijarde USD.[18] Banka Japonske je ponudila 15 bilijonov jenov (183 milijard USD) injekcije v bančni sistem, da bi stabilizirala trg.[19] Gospodarska škoda je po kasnejši oceni Svetovne banke znašala 235 milijard USD, s čemer je bil potres s cunamijem v Tohokuju najdražja naravna katastrofa v zgodovini.[20][21] Po eni od študij naj bi posledice potresa povzročile za 0,47 odstotne točke zmanjšan prirast bruto domačega proizvoda Japonske v letu po katastrofi.[22]

Osnovne značilnosti potresa

[uredi | uredi kodo]
Seizmogram, zabeležen v Massachusettsu na vzhodni obali Združenih držav Amerike

Podmorski tektonski potres z magnitudo 9,1 po momentni magnitudni lestvici se je zgodil 11. marca 2011 ob 14.46 po lokalnem času (JST) v severozahodnem Tihem oceanu na razmeroma majhni globini 32 km[5][23] z epicentrom približno 72 km vzhodno od polotoka Ošika v japonski regiji Tohoku; trajal je približno šest minut.[5][6] Najbližje velemesto, Sendai, stoji približno 130 km zahodno od epicentra, glavno mesto Tokio pa nekoliko južneje, 373 km jugozahodno od epicentra.[5]

Glavni sunek je napovedovalo več močnejših predpotresnih sunkov, sledilo pa mu je na stotine popotresnih. Med prvimi je bil sunek 9. marca stopnje 7,2 Mw  približno 40 km od epicentra glavnega sunka, še isti dan so mu sledili trije z magnitudo nad 6,0 Mw .[5][24] Glavnemu sunku 11. marca je sledil popotresni sunek z magnitudo 7,4 Mw  ob 15.08 JST, nato popotresni sunek z magnitudo 7,9 Mw  ob 15.15 JST in še en z magnitudo 7,7 Mw  ob 15.26 JST.[25][26] Skupno je glavnemu sunku sledilo še več kot 800 popotresnih sunkov z magnitudo vsaj 4,5 Mw ,[27] vključno z enim 7,1 Mw  26. oktobra 2013.[28] Vzorec popotresnih sunkov je bil skladen z Omorijevim zakonom, po katerem povprečna pogostost in jakost upadata s časom po potresu.[29]

Potres je prestavil del otoka Honšu 2,4 m proti vzhodu, premaknil Zemljino vrtilno os za 10 do 25 cm,[30][31][32] pospešil vrtenje Zemlje za 1,8 µs na dan,[33] in vzbudil infrazvočno valovanje, ki ga je zaznal tudi satelit Gravity Field and Steady-State Ocean Circulation Explorer (GOCE) v nizki orbiti.[34] Sprva se je pacifiška obala Honšuja zaradi potresa znižala za en meter, po približno treh letih pa se je pričela dvigovati in presegla prvotno višino.[35][36][37][38]

Cunami

[uredi | uredi kodo]

Navpičen sunek 180 km širokega pasu morskega dna v višini 6 do 8 m je povzročil močan cunami, ki je povzročil razdejanje na pacifiških obalah severnih japonskih otokov, saj je val tako blizu epicentra presegel višino 40 m.[11] Nato se je širil čez ves Tihi ocean do vzhodnih obal od Aljaske na severu Severne Amerike do Čila na jugu Južne Amerike. Do tam je val močno upadel, a je vseeno imel posledice.[39][40][41] V Čilu, najdlje od Japonske (17.000 km stran), so valovi dosegli 2 m.[42][43]

Japonska

[uredi | uredi kodo]

Japonska meteorološka agencija je takoj po zaznanem potresu izdala opozorilo pred cunamijem najvišje stopnje, kar je pomenilo val, višji od 3 m.[44] Konkretne napovedi so se razlikovale, najvišja za prefekturo Mijagi je znašala 6 m.[45] Dejanski val je bil mnogo višji in je poplavil približno 561 km² veliko območje Japonske.[46]

Potres se je zgodil ob 14.46 po lokalnem času in ob 15.55 so nadzorne kamere pokazale poplavljanje letališča v Sendaiju, ki leži blizu obale prefekture Mijagi najbližje epicentru.[47][48] Naraščajoča voda je na poti proti notranjosti odnašala avtomobile in letala ter poplavljala okoliške zgradbe.[49][50] Helikopter japonske javne televizije, ki je bil ravno takrat v zraku, je snemal voznike na lokalnih cestah, ki so poskušali ubežati, a jih je voda ujela in odplavila.[51]

Podobno kot v primeru potresa v Indijskem oceanu leta 2004 je bil cunami mnogo bolj uničujoč in smrtonosen kot sam potres, čeprav občutno bolj lokaliziran. V najbolj prizadetih območjih vzhodnih obal Japonske so bila uničena celotna naselja, v kraju Minamisanriku je tako odplavilo 9500 ljudi,[52] od katerih so jih nato približno tisoč našli mrtvih.[53]

Med razlogi za tako veliko število žrtev je nepričakovano visok val. Morski zidovi so bili zgrajeni proti mnogo manjšim cunamijem, mnogi, ki jih je ujela naraščajoča voda, pa so mislili, da so dovolj visoko.[54] Samo v Tohokuju je voda dosegla in poplavila več kot 100 zatočišč, kamor so bili ljudje napoteni za evakuacijo pred cunamijem.[55] Komite japonske vlade za preprečevanje katastrof je v svojem poročilu izpostavil, da so bile takratne smernice namenjene varstvu pred takimi cunamiji, ki jih je možo realno pričakovati na krajši rok. Priporočil je preoblikovanje smernic za predvidevanje najvišjih možnih cunamijev; to bi vključevalo gradnjo višjih morskih zidov in navodila prebivalcem za evakuacijo v primeru zelo velikih valov.[56][57]

Drugi deli Pacifika

[uredi | uredi kodo]

Pacifiški center za opozarjanje pred cunamiji (PTWC) na Havajih je ob 7.30 UTC izdal splošno opozorilo za ves Pacifik[58][59] Rusija je odredila evakuacijo 11.000 prebivalcev obalnih predelov Kurilskega otočja,[60] ameriški Nacionalni center za opozorila pred cunamiji pa je izdal opozorilo za obalne predele večine Kalifornije, celotnega Oregona in zahoda Aljaske ter nasvet za preostale obale.[61][62] V Kaliforniji in Oregonu so nekatere predele obale dosegli 2,4 m visoki valovi in poškodovali doke ter pristanišča, skupno je bilo 10 milijonov USD škode.[63] V okolici Vancouvrovega otoka je morje naraslo do 1 m, zaradi česar so se nekateri evakuirali, lokalne oblasti pa so prepovedale tudi vodni promet v vodah okrog otoka za 12 ur po tem, zaradi česar mnogi niso mogli na delo.[64]

Ribiške barke, ki so jih ljudje umaknilli na suho v pričakovanju cunamija, v Čilu

Na Havajih je bila škoda na javni infrastrukturi ocenjena na 3 milijone USD, zasebniki in podjetja, vključno z velikimi letovišči, pa so utrpeli na desetine milijonov USD škode.[65] Do 1,5 m visoki valovi so preplavili dele obale in otoček Spit v Midwayskem atolu in pomoril več kot 110.000 mladičev gnezdečih morskih ptic v zavarovanem območju.[66] Z nekaterih drugih ozemelj južnega Tihega oceana, kot so Tonga, Nova Zelandija, Ameriška Samoa in Gvam, so poročali o valovih, višjih od običajnega, vendar večje škode tam ni bilo.[67] V Gvamu so kljub temu zaprli nekatere ceste in evakuirali prebivalce nižje ležečih predelov.[68] Do pol metra visoki valovi so dosegli vzhodne obale Filipinov in uničili nekaj priobalnih hiš na območju Jayapure ob severni obali Nove Gvineje,[69] v Wewaku nekoliko bolj vzhodno pa je narasla voda poškodovala lokalno bolnišnico.[70] Na Galapaških otokih je več sto družin zaprosilo za pomoč zaradi 3 m visokega vala, ki je dosegel otočje 20 ur po potresu, ko je bilo opozorilo že preklicano.[71][72] Povzročil je precej škode in poškodoval enega človeka, smrtnih žrtev pa ni bilo.[71][73]

Naraščanje vode so opazili na pacifiških obalah Mehike in Južne Amerike, kjer v večinoma ni bilo omembe vredne škode.[74] Kljub temu so denimo v Peruju zabeležili 1,5 m visoke valove in poškodbe na več kot 300 hišah.[74] Tudi v Čilu so dosegli 3 m[75][76] in poškodoval več kot 200 hiš.[77] Na Japonskem je 47 do 48 ur po potresu več merilnikov višine vode zaznalo 30–60 m visok val, ki se je odbil od obale Čila in še enkrat prepotoval Tihi ocean.[78]

Na Antarktiki je cunami odlomil več ledenih gor z roba Sulzbergerjeve ledene police 13.000 km stran, največja je merila 9,5 × 6,5 km.[79][80]

Tekom naslednjega leta je morje naplavilo razbitine po različnih delih sveta, med njimi nogometno žogo, ki so jo našli na Middletonovem otoku pred obalo Aljaske, in japonski motocikel, najden na obali kanadske Britanske Kolumbije.[81][82]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Information on the 2011 Great East Japan Earthquake«. Japonska meteorološka agencija. Pridobljeno 22. februarja 2021.
  2. ↑ »平成23年(2011年)東北地方太平洋沖地震による強震動« [O močnem premikanju tal pred pacifiško obalo, ki ga je povzročil potres v Tohokuju leta 2011] (v japonščini). Kjošin Bosaj. Pridobljeno 3. novembra 2021.
  3. ↑ »「平成23年（2011年）東北地方太平洋沖地震」について～７年間の地震活動～« [O potresu v Tohokuju leta 2011 – sedemletna seizmična aktivnost] (PDF). Japonska meteorološka agencija. Pridobljeno 18. junija 2018. na dan 6. marca 2018.
  4. ↑ 4,0 4,1 »平成23年（2011年）東北地方太平洋沖地震（東日本大震災）について（第161報）（令和3年3月9日）« [Izjava za tisk št. 161 o potresu v Tohokuju 2011] (PDF) (v japonščini). Agencija za upravljanje s požari in katastrofami. str. 31. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 9. marca 2021. Pridobljeno 10. marca 2021.
  5. ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 »M 9.1 – near the east coast of Honshu, Japan«. United States Geological Survey (USGS). Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2011. Pridobljeno 9. novembra 2016.
  6. ↑ 6,0 6,1 »震災の揺れは６分間 キラーパルス少なく 東大地震研«. Asahi Šimbun. 17. marec 2011. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2011. Pridobljeno 18. marca 2011.
  7. ↑ Suzuki, W.; Aoi, S.; Sekiguchi, H.; Kunugi, T. (2012). Source rupture process of the 2011 Tohoku-Oki earthquake derived from strong-motion records (PDF). Proceedings of the fifteenth world conference on earthquake engineering. Lizbona. str. 1.
  8. ↑ Amadeo, Kimberly. »How the 2011 Earthquake in Japan Affected the Global Economy«. The Balance. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. maja 2019. Pridobljeno 8. oktobra 2017.
  9. ↑ »Japan Tsunami Strikes Indonesia, One Confirmed Dead«. Jakarta Globe. 12. marec 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2011. Pridobljeno 12. marca 2011.
  10. ↑ »Body of Calif. man killed by tsunami washes up«. CBS News. Associated Press. 12. april 2011. Pridobljeno 3. julija 2018.
  11. ↑ 11,0 11,1 大震災の津波、宮古で38.9 m…明治三陸上回る by okayasu Akio (岡安 章夫) Arhivirano 2011-04-18 na Wayback Machine.
  12. ↑ 12,0 12,1 Clarke, Richard A.; Eddy, R.P. (2017). Warnings: Finding Cassandras to stop catastrophe. Harper Collins. str. 77.
  13. ↑ Roland Buerk (11. marec 2011). »Japan earthquake: Tsunami hits north-east«. BBC. Arhivirano iz spletišča dne 12. marca 2011. Pridobljeno 12. marca 2011.
  14. ↑ Heath, Chris (12. marec 2012). »Graduation Day«. GQ. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. marca 2021.
  15. ↑ »無情の雪 増す疲労 沿岸真冬並み寒さ 「とにかく燃料必要」« [Neusmiljen sneg, vedno večja utrujenost, obalni kraji zmrzujejo kot pozimi]. Ivate Nippo (v japonščini). 17. marec 2011. Arhivirano iz spletišča dne 12. septembra 2017. Pridobljeno 8. avgusta 2021.
  16. ↑ »4th Anniversary today«. Kobe Shinbun. 11. marec 2015. str. 1.
  17. ↑ »3 nuclear reactors melted down after quake, Japan confirms«. CNN. 7. junij 2011. Arhivirano iz spletišča dne 25. julija 2012. Pridobljeno 7. junija 2011.
  18. ↑ Hennessy-Fiske, Molly (11. marec 2011). »Japan earthquake: Insurance cost for quake alone pegged at $35 billion, AIR says«. Los Angeles Times. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2011. Pridobljeno 11. marca 2011.
  19. ↑ Uranaka, Taiga; Kwon, Ki Joon (14. marec 2011). »New explosion shakes stricken Japanese nuclear plant«. Reuters. Arhivirano iz spletišča dne 17. marca 2011. Pridobljeno 15. marca 2011.
  20. ↑ Zhang, Bo. »Top 5 Most Expensive Natural Disasters in History«. AccuWeather.com. News & Video. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2011. Pridobljeno 29. marca 2011.
  21. ↑ Kim, Victoria (21. marec 2011). »Japan damage could reach $235 billion, World Bank estimates«. Los Angeles Times. Arhivirano iz spletišča dne 31. marca 2011. Pridobljeno 21. marca 2011.
  22. ↑ Carvalho, Vasco M.; Nirei, Makoto; Saito, Yukiko U.; Tahbaz-Salehi, Alireza (2020). »Supply Chain Disruptions: Evidence from the Great East Japan Earthquake*«. The Quarterly Journal of Economics. 136 (2): 1255–1321. doi:10.1093/qje/qjaa044.
  23. ↑ »Japan earthquake and tsunami: what happened and why«. The Guardian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2011. Pridobljeno 3. aprila 2011.
  24. ↑ Lovett, Richard A. (14. marec 2011). »Japan Earthquake Not the 'Big One'?«. National Geographic News. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2011. Pridobljeno 15. marca 2011.
  25. ↑ »地震情報 – 2011年3月10日 15時6分 – 日本気象協会 tenki.jp«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2011. Pridobljeno 11. marca 2011.
  26. ↑ »地震情報 – 2011年3月11日 15時15分 – 日本気象協会 tenki.jp«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2011. Pridobljeno 11. marca 2011.
  27. ↑ »Earthquake Information«. Japan Meteorological Agency. Arhivirano iz spletišča dne 24. marca 2011. Pridobljeno 11. marca 2011.
  28. ↑ »Earthquake strikes near Japan's Fukushima nuclear plant; no reports of damage«. The Star. Toronto. Associated Press. 25. oktober 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. oktobra 2013. Pridobljeno 25. oktobra 2013. A 7.3-magnitude earthquake struck early Saturday morning off Japan's east coast [...] Japan's meteorological agency said the quake was an aftershock of the magnitude-9.0 earthquake and tsunami that struck the same area in 2011.
  29. ↑ Marcia McNutt (12. marec 2011). Energy from quake: if harnessed, could power L.A. for a year. CBS News. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2011. Pridobljeno 13. marca 2011 – prek YouTube.
  30. ↑ »Quake shifted Japan by over two metres«. Deutsche Welle. 14. marec 2011. Arhivirano iz spletišča dne 15. marca 2011. Pridobljeno 14. marca 2011.
  31. ↑ Chang, Kenneth (13. marec 2011). »Quake Moves Japan Closer to U.S. and Alters Earth's Spin«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2011. Pridobljeno 14. marca 2011.
  32. ↑ Chai, Carmen (11. marec 2011). »Japan's quake shifts earth's axis by 25 centimetres«. Montreal Gazette. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2011. Pridobljeno 13. marca 2011.
  33. ↑ »大地震で一日が短縮、軸の振動も変化«. National Geographic (v japonščini). 17. marec 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. maja 2013. Pridobljeno 19. marca 2011.
  34. ↑ »GOCE: The First Seismometer in Orbit«. Evropska vesoljska agencija. 8. marec 2013. Pridobljeno 21. avgusta 2016.
  35. ↑ 未来を考える力を 気仙沼復興レポート㉘ 地盤の沈下と隆起 11 June 2016 今川 悟
  36. ↑ »震災で沈下の地盤が隆起、高すぎる岸壁に漁師困惑«. TBS Newsi. 11. oktober 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. oktobra 2014. Pridobljeno 2. novembra 2017.
  37. ↑ 地盤が隆起 漁業者困惑 最大40センチ、積み荷に影響 三陸沿岸で地殻変動か Nikkei 9. marec 2015
  38. ↑ 東北沿岸、地震で沈んだ地盤が謎の隆起 マントル影響か Nikkei 2017-02-27
  39. ↑ »Tsunami bulletin number 3«. Pacific Tsunami Warning Center/NOAA/NWS. 11. marec 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2011. Pridobljeno 11. marca 2011.
  40. ↑ »Tsunami warnings issued for at least 20 countries after quake«. CNN. 11. marec 2011. Arhivirano iz spletišča dne 12. marca 2011. Pridobljeno 11. marca 2011.
  41. ↑ »PTWC warnings complete list«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. maja 2012. Pridobljeno 11. marca 2011.
  42. ↑ Attwood, James (12. marec 2011). »Chile Lifts Tsunami Alerts After Japan Quake Spawns Waves«. Bloomberg. Arhivirano iz spletišča dne 12. marca 2011. Pridobljeno 15. marca 2011.
  43. ↑ »Chilean site: (Tsunami) waves penetrated 70–100 m in different parts of the country«. Publimetro.cl. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. marca 2011. Pridobljeno 17. marca 2011.
  44. ↑ »Tsunami Warning / Advisory and Tsunami Information«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. marca 2011. Pridobljeno 18. aprila 2011.
  45. ↑ »Tsunami Information (Estimated Tsunami arrival time and Height)«. 11. marec 2011. Arhivirano iz spletišča dne 14. aprila 2011.
  46. ↑ 津波による浸水範囲の面積（概略値）について（第5報） (PDF) (v japonščini). Geospatial Information Authority in Japan(国土地理院). 18. april 2011. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 23. junija 2011. Pridobljeno 20. junija 2011.
  47. ↑ »News: Tsunami rolls through Pacific, Sendai Airport under water, Tokyo Narita closed, Pacific region airports endangered«. Avherald.com. 6. julij 2001. Pridobljeno 11. marca 2011.
  48. ↑ »10-meter tsunami observed in area near Sendai in Miyagi Pref«. The Japan Times. Kyodo News. 11. marec 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. oktobra 2011. Pridobljeno 12. marca 2012.
  49. ↑ »World English«. NHK. 12. marec 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. marca 2011. Pridobljeno 12. marca 2011.
  50. ↑ »Japan 8.9-magnitude earthquake sparks massive tsunami«. Herald Sun. Australia. Associated Press. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2011. Pridobljeno 11. marca 2011.
  51. ↑ NHK News, ~16:00 JST.
  52. ↑ »9,500 unaccounted for in Miyagi's Minamisanriku: local gov't«. Kyodo News. Arhivirano iz spletišča dne 13. marca 2011. Pridobljeno 13. marca 2011.
  53. ↑ »2,000 more added to death toll in Miyagi«. The Japan Times 2011-03-15. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. marca 2011.
  54. ↑ Watts, Jonathan (26. marec 2011). »Quake survivors search for hope and shelter«. The Japan Times. str. 13.
  55. ↑ »Tsunami hit more than 100 designated evacuation sites«. The Japan Times. 14. april 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. aprila 2011. Pridobljeno 9. avgusta 2022.
  56. ↑ »津波、最大想定に対処…防災会議・中間報告骨子«. Jomiuri Šimbun. 20. junij 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2013. Pridobljeno 11. avgusta 2011.
  57. ↑ »東北地方太平洋沖地震を教訓とした地震・津波対策に関する専門調査会中間とりまとめ« (PDF). 中央防災会議 「東北地方太平洋沖地震を教訓とした地震・津波対策に関する専門調査会」. 26. junij 2011. Pridobljeno 11. avgusta 2011.
  58. ↑ »Evacuate all coastal areas immediately, Hawaii Civil Defense says«. 11. marec 2011. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2011. Pridobljeno 11. marca 2011.
  59. ↑ »Text of PTWC Pacific-wide tsunami warning«. 11. marec 2011. Arhivirano iz spletišča dne 16. marca 2011. Pridobljeno 13. marca 2011.
  60. ↑ »Tsunami from Japanese quake prompts evacuation of 11,000 residents on Russia's Pacific islands«. 1310News.com. Associated Press. 11. marec 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. marca 2012. Pridobljeno 13. marca 2012.
  61. ↑ »Tsunami Warning and Advisory No. 7 issued 03/11/2011 at 3:39 am PST«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. marca 2011. Pridobljeno 11. marca 2011.
  62. ↑ »B.C. tsunami threat passes«. Canadian Broadcasting Corporation. 11. marec 2011. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2011. Pridobljeno 13. marca 2011.
  63. ↑ Jung, Helen; Manning, Jeff (12. marec 2011). »Waves bring destruction to Oregon's south coast«. The Oregonian. str. 1+.
  64. ↑ »Twilight tsunami evacuation«. Courier Mail. 14. marec 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. aprila 2011. Pridobljeno 3. aprila 2011.
  65. ↑ Nakaso, Dan (14. marec 2011). »Tsunami damage estimate for Hawaii now tens of millions«. Star Advertiser. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2011. Pridobljeno 15. marca 2011.
  66. ↑ »Tsunami washes away feathered victims west of Hawaii«. CNN. 19. marec 2011. Arhivirano iz spletišča dne 25. julija 2012. Pridobljeno 10. avgusta 2022.
  67. ↑ »South Pacific islands hit by tsunami swells«. 11. marec 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. aprila 2011. Pridobljeno 13. marca 2011.
  68. ↑ »Tsunami Warning For Guam Extended Until 11 p.m«. Pacificnewscenter.com. 11. marec 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. aprila 2011. Pridobljeno 3. aprila 2011.
  69. ↑ »Tsunami destroys houses in Jayapura«. The Jakarta Post. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. marca 2011. Pridobljeno 17. marca 2011.
  70. ↑ »PNG's Wewak hospital damaged by tsunami waves«. Australian Broadcasting Corporation. 16. marec 2011. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2011. Pridobljeno 17. marca 2011.
  71. ↑ 71,0 71,1 Keall, Chris (13. marec 2011). »Gareth Morgan's Galapagos hotel destroyed by tsunami«. National Business Review. Arhivirano iz spletišča dne 14. marca 2011. Pridobljeno 15. septembra 2011.
  72. ↑ »Ecuador Sends Aid To Galapagos After Islands Hit By Tsunami From Japan«. Latin American News Dispatch. 15. marec 2011. Arhivirano iz spletišča dne 7. aprila 2011. Pridobljeno 17. marca 2011.
  73. ↑ »Tsunami Aftermath in Galapagos: Update from CDRS' Director Dr. J. Gabriel Lopez«. Galapagos Conservancy. 14. marec 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2011. Pridobljeno 10. avgusta 2022.
  74. ↑ 74,0 74,1 »Minor damage in Latin America by Japan's tsunami«. Channel NewsAsia. 13. marec 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. marca 2011.
  75. ↑ »Caldera: 80 viviendas resultaron destruidas en Puerto Viejo por efecto de las olas« (v španščini). Radio Bio-Bio. 3. december 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. aprila 2011.
  76. ↑ »Más de 200 casas dañadas dejó seguidilla de olas que azotaron las costas chilenas«. La Tercera (v španščini). 3. december 2011. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. marca 2011.
  77. ↑ (Spanish) Más de 200 casas dañadas dejó seguidilla de olas. ANSA Latina. 13 March 2011.
  78. ↑ 「津波 太平洋を往復」Nikkei 2 May 2014 Morning News
  79. ↑ »Japan tsunami caused icebergs to break off in Antarctica«. Evropska vesoljska agencija. 9. avgust 2011. Pridobljeno 10. avgusta 2022.
  80. ↑ Brunt, Kelly M.; Okal, Emile A.; MacAyeal, Douglas R. (2011). »Antarctic ice-shelf calving triggered by the Honshu (Japan) earthquake and tsunami, March 2011«. Journal of Glaciology. 57 (205): 785–788. Bibcode:2011JGlac..57..785B. doi:10.3189/002214311798043681.
  81. ↑ »Japanese teen traced as owner of tsunami soccer ball found in Alaska«. NBC News. 23. april 2011. Pridobljeno 10. avgusta 2022.
  82. ↑ »Tsunami motorcycle owner located in Japan«. Canadian Broadcasting Corporation. 1. maj 2012. Pridobljeno 22. avgusta 2013.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: potres in cunami v Tohokuju (2011).
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Potres_in_cunami_v_Tohokuju_(2011)&oldid=6280107«