Tektonski potres

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Tektonski potresi se pojavljajo na subdukcijskih conah na uničujočih približajočih se mejah tektonskih plošč, kjer je se ena tektonska plošča podriva pod drugo. Povzročita ga pretrg in zdrs na prelomu ali na meji plošč. Ti potresi so najmočnejši na Zemlji, z magnitudo (Mw), ki lahko presega 9,0. Od leta 1900 so bili vsi potresi velikosti 9,0 ali več tektonski potresi. Nobena druga vrsta znanih kopenskih virov tektonske dejavnosti ni povzročila potresov te lestvice.

Terminologija[uredi | uredi kodo]

Med pretrganjem je ena stran preloma potisnjena navzgor glede na drugo in ta tip gibanja je znan kot nariv. [1] To je tip zmičnega ali - strižnega preloma (dip-slip fault). Narivni prelom je nagnjeni prelom, na katerem so ugotovljeni znaki nariva in/ali je v sedanjem napetostnem polju usmerjen tako, da pričakujemo nariv (nekateri obravnavajo narivni prelom kot položen reverzni prelom, naklona manj od 45°). [2] Prelomi s poševnim zdrsom (Oblique-slip fault) imajo pomembne sestavne dele različnih zdrsov. Izraz tektonski ali megazdrs nima splošno sprejete definicije, vendar se uporablja za sklicevanje na izredno velik zmični prelom, ki se navadno oblikuje med ploščama vzdolž subdukcijske cone, kot je Sundski jarek. To je predvsem ameriška terminologija.

Območja[uredi | uredi kodo]

Glavna subdukcijska cona je povezana s Tihim in Indijskim oceanom in je odgovorna za vulkansko dejavnost, povezano s pacifiškim ognjenim obročem. Ker ti potresi deformirajo dno oceanov, pogosto ustvarjajo pomemben niz cunamijevskih valov. Znano je, da povzročajo intenzivno tresenje v časovnih obdobjih, ki lahko trajajo do nekaj minut.

Na Japonskem je Nankajški megazdrs pod Nankaisko udorino odgovoren za Nankajški potres in s tem povezane cunamije.

V študiji, ki je bila objavljena leta 2016, je bilo ugotovljeno, da so največji tektonski potresi povezani s podrivanjem plošč pod najmanjšim naklonom, tako imenovana subdukcija ploskih plošč. [3]

Primeri[uredi | uredi kodo]

Primeri tektonskih potresov so navedeni v naslednji tabeli.

Dogodek Ocenjena velikost
(Mw)
Sodelujoče tektonske plošče Drugo/Opombe
0Kretski potres (365) 8,0+ Afriška plošča se je podrivala pod Egejsko morsko ploščo
  • Potres je povzročil velik cunami v vzhodnem Sredozemlju in povzročil znatno vertikalno premikanje na otoku Kreta.
Potres v Sanriku (869) 8,6–9,0 Pacifiška plošča se je podrivala pod Ohotsko ploščo
  • Dolžina zdrsa: 200 km
  • Širina zdrsa: 85 km
Potres v Valdivii (1575) 8,5 Nazca plošča se je podrivala pod Južnoameriško ploščo
Potres v Kaskadnem gorovju (1700) 8,7–9,2 plošča Juan de Fuca se je podrivala pod Severnoameriško ploščo
  • Dolžina zdrsa: 1000 km
  • Širina zdrsa: 20 m
Potres v Hōei (1707) 8,6–9,3[4] Filipinska plošča se je podrivala pod Evrazijsko ploščo
  • Trajanje: okoli 10 minutes
  • Dolžina zdrsa: morda 600 ali 700 km
Potres v Valparaísu (1730) 8,7–9,0 Nazca plošča se je podrivala pod Južnoameriško ploščo
Potres na Kamčatki (1737) 8,3–9,0 Pacifiška plošča se je podrivala pod Ohotsko ploščo
  • Trajanje: 15 minutes
  • Globina: 40 km
  • Dolžina zdrsa: morda 700 km in več
Potres Lima–Callao (1746) 8,6–8,8 Pacifiška plošča se je podrivala pod Nazca ploščo
Lizbonski potres (1755) 8,5–9,0[5] Hipotezo, da je del mlade subdukcijske cone, vendar o izvoru še vedno razpravljajo. V povezavi s preoblikovanim prelomom Azori-Gibraltar.
Potres v Arici (1868) 8,5–9,0 Nazca plošča se je podrivala pod Južnoameriško ploščo
  • Dolžina zdrsa: 600 km
Potres v Iquique (1877) 8,5–9,0? Nazca plošča se je podrivala pod Južnoameriško ploščo
  • Dolžina zdrsa: 420 in 450 km
Potres v Ekvadorju in Kolumbiji (1906) 888 Nazca plošča se je podrivala pod Južnoameriško ploščo
Potres v Kantu (1923) 8,2 Filipinska plošča se je podrivala pod Ohotsko ploščo
Potres v Peruju (1942) 8,2 Nazca plošča se je podrivala pod Južnoameriško ploščo
Potres v Nankaidōju (1946) 8,1 Filipinska plošča se je podrivala pod Evrazijsko ploščo
  • Dolžina zdrsa: maybe 300 km
Potres v Severo-Kurilsk (1952) 9,0 Pacifiška plošča se je podrivala pod Ohotsko ploščo
  • Globina: 30 km
  • Dolžina zdrsa: morda 600 km in več
Veliki čilski potres leta 1960 9,5 Nazca plošča se je podrivala pod Južnoameriško ploščo
  • Trajanje: 5–6 minutes
  • Globina: 33 km
  • Dolžina zdrsa: 850 in 1000 km
  • Širina zdrsa: 200 km
  • Premik: 20 m
Potres na Kurilskih otokih (1963) 8,5 Pacifiška plošča se je podrivala pod Evrazijsko ploščo
Potres na Aljaski (1964) (potres "Velikega petka") 9,2 Pacifiška plošča se je podrivala pod Severnoameriško ploščo
  • Trajanje: 4–5 minutes
  • Globina: 25 km
  • Dolžina zdrsa: 800 in 850 km
  • Širina zdrsa: 250 km
  • Premik: 23 m
Potres na otočju Rat (1965) 8,7 Pacifiška plošča se je podrivala pod Severnoameriško ploščo
Potres v Ciudad de Mexicu (1985) 8,0 Kokosova plošča se je podrivala pod Severnoameriško ploščo
Potres v južnem Peruju (2001) 8,4 Nazca plošča se je podrivala pod Južnoameriško ploščo
  • Globina: 33 km
  • Dolžina zdrsa: 200 km (125 mi)
  • Širina zdrsa: 110 km
Potres na Hokaidu (2003) 8,3 Pacifiška plošča se je podrivala pod Okhotsk Plate
Potres v Indijskem oceanu (2004) 9,1–9,3 Indijska plošča se je podrivala pod Burmansko ploščo
  • Skupni vertikalni premik, izmerjen s sonarjem je bil približno 40 m v bližini epicentra in se je zgodil kot dva ločena giba, ki sta ustvarila dva velika, strma, skoraj navpična klifa, enega nad drugim.
  • Trajanje: 8–10 minutes
  • Globina: 30 km
  • Dolžina zdrsa: 1000 in 1300 km
  • Širina zdrsa: 180 km
  • Premik: 33m
Potres na Sumatri (2005) 8,6 Avstralska plošča se je podrivala pod Evrazijsko ploščo
Potres na Kurilskih otokh (2006) 8,3 Pacifiška plošča se je podrivala pod Ohotsko ploščo
Potres v Čilu (2010) 8,8 Nazca plošča se je podrivala pod Južnoameriško ploščo
  • Globina: 35 km
  • Dolžina zdrsa: 500 km
  • Širina zdrsa: 200 km
Potres v Tōhoku (2011) in cunami 9,1[6] Pacifiška plošča se je podrivala pod Ohotsko ploščo[7][8]
  • Trajanje: 6 minut
  • Globina: 29 km
  • Dolžina zdrsa: 500 km
  • Širina zdrsa: 200 km
  • Premik: 20 m
Potres v Ohotskem morju (2013) 8,3 Pacifiška plošča se je podrivala pod Okhotsk Plate
Potres v Iquique (2014) 8,2 Nazca plošča se je podrivala pod Južnoameriško ploščo
  • Globina: 20,1 km
  • Dolžina zdrsa: 170 km
  • Širina zdrsa: 70 km
Potres v Illapelu (2015) 8,3 Nazca plošča se je podrivala pod Južnoameriško ploščo
  • Globina: 25 km
  • Dolžina zdrsa: 260 km
  • Širina zdrsa: 80 km

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Tsunami Terminology". The National Tsunami Hazard Mitigation Program History, 1995–2005. Pacific Marine Environmental Laboratory. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2011-02-25. 
  2. "Earthquake Glossary - dip slip". Earthquake Hazards Program. U.S. Geological Survey. 
  3. "Fault curvature may control where big quakes occur, Eurekalert 24-NOV-2016". Eurekalert.org. 2016-11-24. doi:10.1126/science.aag0482. Pridobljeno dne 2018-06-05. 
  4. Ishikawa, Yuzo (February 2012). Re-evaluation of Mw of the 1707 Hoei earthquake (PDF). G-EVER1 Workshop. Tsukuba, Japan: Asia-Pacific Region Global Earthquake and Volcanic Eruption Risk Management (G-EVER1) Consortium. 
  5. Gutscher, M.-A.; Baptista, M.A.; Miranda, J.M. (2006). [1] Tectonophysics. 426 (1-2): 153–166
  6. "M 9.1 - near the east coast of Honshu, Japan". Earthquake Hazards Program. USGS. 2016. Pridobljeno dne 21 November 2016. 
  7. Kidd, Kenneth (12 March 2011). "How "mega-thrust" earthquake caught forecasters by surprise". Toronto Star. Pridobljeno dne 12 March 2011. 
  8. Reilly, Michael (11 March 2011). "1722 UTC, 11 March 2011: Japan's largest ever earthquake". Short Sharp Science. New Scientist. Pridobljeno dne 11 March 2011. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]