Železniška proga Dravlje–Vodmat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Trasa obvozne proge med Dravljami in Vodmatom (modro) in preostale nekdanje proge iz časa 1. svetovne vojne

Železniška proga Dravlje - Vodmat je nekdanja ljubljanska železniška obvoznica, ki je omogočala povezavo med Vodmatom ob dolenjski in Dravljami ob gorenjski progi brez prehoda glavne železniške postaje.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Današnje postajališče Ljubljana - Vodmat, kjer se je obvozna proga odcepila z dolenjske

Med 1. svetovno vojno je Ljubljana bila eno osrednjih prometnih vozlišč za oskrbo soške fronte. V ta namen so v začetku leta 1916 v Dravljah oz. današnjih Stegnah (glavna stavba se je nahajala približno tam, kjer je danes Viba film) zgradili 1127 metrov dolg t. i. Predkolodvor (nemško Vorbahnhof) s 30 tiri, kjer so sestavljali vlake za na bojišče, in številnimi lesenimi barakami za skladišča in namestitev vojakov. Vojni ujetniki, pretežno ruske narodnosti, so med tem Predkolodvorom in Vodmatom zgradili obvozno progo. Že prej je bilo mogoče vlake iz Hrvaške preusmeriti preko Karlovca in Metlike in tako razbremeniti glavno progo med Zidanim Mostom in Ljubljano, s to obvoznico pa so vlaki iz dolenjske v gorenjsko smer lahko še obšli izredno obremenjeno ljubljansko glavno železniško postajo. Uradno nemško ime te obvoznice, po kateri so prvi vlaki zapeljali 15. maja 1916, je bilo Ober- Unter Krain Schleife ali krajše OUK Schleife.

Po končani vojni so tire z draveljskega predkolodvora odstranili, v barake pa so začasno namestili begunce. Predvsem v severnem delu obvozne proge so tiri ponekod ostali še več let po vojni, četudi po njih ni več potekal promet. Do danes se z izjemo tras nekaterih ulic (npr. Savska cesta in Dimičeva ulica) niso ohranili nobeni ostanki.

Trasa[uredi | uredi kodo]

Današnje postajališče Litostroj (gledano proti jugu), kjer se je obvozna proga pridružila gorenjski

Obvozna proga se je z dolenjske odcepila na mestu, kjer se danes nahaja postajališče Vodmat, torej približno tam, kjer se je odcepil tudi vodmatski lok. Progo proti Zidanemu Mostu je prečkala skozi danes zasut podvoz nedaleč od priključka dolenjske proge. Nato je nadaljevala čez današnjo Kolinsko se postopoma obrnila proti severovzhodu in nadaljevala po današnji Savski cesti. Že pred današnjim krožiščem v Žalah se je postopoma pričela obračati proti zahodu in tako čez območje današnjega Inštituta za rehabilitacijo in Pro Plusa prišla na traso današnje Kranjčeve ulice. Trasa se je nadaljevala po Dimičevi ulici in se kmalu po križanju z današnjo Dunajsko cesto s Posavskega ulice obrnila proti severozahodu. Do izvennivojskega križanja z Vodovodno cesto in progo proti Kamniku se je postopoma usmerjala proti zahodu, prek nadvoza prečkala obe in se pri današnjem postajališču Litostroj pridružila gorenjski progi. Z njo je tekla vzporedno do pričetka Predkolodvora malo pred križanjem z današnjo severno avtocestno obvoznico. Celotna dolžina trase je bila 4,9 km.

Zanimivost[uredi | uredi kodo]

Pekarna na križišču Dunajske ceste in Posavskega ulice, včasih znana tudi kot »Pri mrtvi progi«

Čeprav so promet po obvozni progi prekinili takoj po koncu vojne, so se tiri zlasti v njenem severnem delu ohranili še dolga leta, ponekod vse do 1940. Med ljudmi sta se zato za te odseke uveljavili poimenovanji »slepa proga« ali »mrtva proga«. Na križišču Dunajske ceste in Posavskega uliceše danes stoji pekarna. Ker nekaj časa niso demontirali tirov z današnje Posavskega ulice, so pekarni včasih pravili »Pri mrtvi progi«.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Karol Rustja, Proge, v zborniku Gorenjska: 1900 - 2000, knjiga gorenjske samozavesti, Gorenjski glas, Kranj, 1999. (COBISS)
  • Karol Rustja, Dolenjske proge, zbirka Tiri in čas, št. 6, Slovenske železnice - Železniški muzej, Ljubljana, 1994. (COBISS)
  • Franc Vidic, Spomini, vknjigi Naš Bežigrad v luči zgodovine, kulture, gospodarstva, Stavbna zadruga Bežigrajski dom, Ljubljana, 1940. (COBISS)
  • Dietmar Rauter, Ein Verkehrsweg erschließt die Alpen, St. Peter ob Judenburg, 1998. (COBISS)

Glejte tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]