Dravlje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ljubljana - Jedro vasi Dravlje
Cerkev Svetega Roka pri Ljubljani.jpg
Cerkev sv. Roka v Dravljah na sliki iz prve polovice 19. stoletja
Ljubljana Districts Dravlje.png
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.2562 (opis enote)[1]

Dravlje so ljubljanski predel, ki leži med Celovško cesto in Regentovo cesto severozahodno od centra mesta; tj. med Šiško in Šentvidom.

V zadnjih štiridesetih letih je prebivalstvo zelo naraslo, od približno 4.000 prebivalcev leta 1964 do 22.000 leta 1985.

V Dravljah stojita stara cerkev sv. Roka in novejša cerkev Kristusovega učlovečenja, ki sta v upravljanju župnije Dravlje in jezuitskega cerkvenega reda. Ob njiju se nahaja pokopališče. Sredi blokovskega naselja stojita Osnovna šola Dravlje in OŠ Miška Kranjca leži na Kamnogoriški c. 35, ob Vodnikovi cesti pa še pošta.

Zgodovina in etimologija[uredi | uredi kodo]

Na ozemlju današnjih Dravelj so prebivali že stari Rimljani, kasneje Goti (Mestni muzej Ljubljana hrani nakit in dele noše Vzhodne Gotinje iz 6. stoletja, odtod tudi ime ene izmed ulic: Gotska ulica). V obdobju turških vpadov je bila vas dvakrat požgana. V Dravlje so že od osemnajstega stoletja naprej - tedaj so bile vas pri Ljubljani - prihajale množice romarjev, posebej na god sv. Roka, draveljskega patrona in zavetnika proti kugi.[2]. Na križišču Celovške ceste in Korenčanove ulice stojita kapelica in kužno znamenje.

Dravlje so nekdaj veljale za prvo vas na Gorenjskem, saj je bila vas precej odmaknjena od tedaj mnogo manjše Ljubljane. Vas Dravlje je bilo staro kmečko naselje s še danes delno ohranjenim najstarejšim jedrom.

Ime naj bi izhajalo iz besede ‘drevje’ oz. ‘drevlje’, saj je bila nekoč draveljska gmajna zelo razširjena.

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2562". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. "Prva vas na Gorenjskem časti svetega Roka". Slovenske novice. 16.8.2016. Pridobljeno dne 1.1.2020.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]