Železniška proga Prvačina–Ajdovščina
 Železniška proga Prvačina–Ajdovščina | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | regionalna[1] |
| Del proge/sistema | Železniško omrežje v Sloveniji |
| Storitev | |
| Upravljalec/ci | Slovenske železnice |
| Zgodovina | |
| Začetek uporabe | 1. oktobra 1902[2] |
| Tehnično | |
| Dolžina proge | 14,83 km[1] |
| Št. tirov | 1 |
| Sistem vleke | dizel |
Železniška proga Prvačina–Ajdovščina je ena izmed železniških prog, ki sestavljajo železniško omrežje v Sloveniji. Zgrajena je bila leta 1902 kot del železniške povezave med Gorico in Ajdovščino.
Začetna železniška postaja je Prvačina, kjer se odcepi od proge Jesenice–Sežana, medtem ko je končna Ajdovščina.
Od konca 2025 vozita ob delavnikih dva para vlakov med Ajdovščino in Novo Gorico, poleg tega po progi poteka tovorni promet in občasni turistični »vinski vlak«.
| Prvačina–Ajdovščina | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Prva zahteva po izgradnji železnice skozi Vipavsko dolino je bila javno izražena na shodu januarja 1890.[2] Po burnih razpravah o poteku proge[2][3] je Avstro-Ogrska za izgradnjo železnice od Gorice, ki je tedaj imela eno samo postajo na progi Videm–Trst, do Ajdovščine podelila koncesijo 26. oktobra 1897.[3] Za upravljanje je bila leta 1898 ustanovljena delniška družba »Vipavska železnica« (Wippachthalbahn) s sedežem na Dunaju.
Progovna dela so se začela sredi leta 1901. Otvoritev proge se je zgodila brez posebnih slovesnosti 1. oktobra 1902.[2]
Odsek med Šempetrom pri Gorici in Prvačino je bil leta 1906 vključen v novozgrajeno bohinjsko progo od Jesenic do Trsta.
S saintgermainsko mirovno pogodbo po prvi svetovni vojni je proga postala del Italije in prešla pod upravljanje Ferrovie dello Stato.
Po drugi svetovni vojni je bila s pariškimi sporazumi določena nova meja, ki je železnico presekala med Gorico in Vrtojbo. Z izgubo Gorice kot središča (vzhodno obrobje vključno s severno goriško postajo je pripadlo Jugoslaviji, toda mesto Nova Gorica je bilo ustanovljeno šele leta 1949) je potniški promet na progi močno upadel. V šestdesetih letih po razcvetu avtomobilskega prometa so tako kot marsikje drugod po Jugoslaviji zaradi nerentabilnosti ukinili potniški promet, pred demontažo pa jo je reševal obstoj skromnega tovornega prometa.[3] Redni potniški promet v omejenem obsegu, namenjen predvsem dijakom in drugim dnevnim migrantom, je bil ponovno vzpostavljen v letih 1981 do 2013[3] in znova od decembra 2025.[4]
Načrti
[uredi | uredi kodo]Avstro-ogrska in pozneje italijanska oblast je načrtovala podaljšanje proge na Notranjsko in spojitev z Južno železnico med Ljubljano in Trstom, vendar načrtov niso nikdar izvedli.[3][5]
V začetku 21. stoletja je ena izmed variant za hitro progo med Barcelono in Kijevom predvidela tudi podaljšek proge do Vipave in nato okoli 60 km dolg predor do Vrhnike. Tudi ta zamisel je bila hitro opuščena.[navedi vir]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- 1 2 »Program omrežja 2025« (PDF). SŽ Infrastruktura. 10. december 2023.
- 1 2 3 4 Plesničar, Pavel (1997). Ajdovščina: pogled v njeno preteklost: komentirana objava zgodovine Ajdovščine in Šturij. Nova Gorica: Pokrajinski arhiv. str. 135–137. COBISS 71483648.
- 1 2 3 4 5 »La ferrovia Prevacina - Aidussina«. ilmondodeitreni.it (v italijanščini). Pridobljeno 25. decembra 2025.
- ↑ »Po desetletju bo med Ajdovščino in Novo Gorico spet peljal vlak«. MMC RTV-SLO. 10. december 2025.
- ↑ »ANNO, Wiener Zeitung, 1912-02-01, str. 25«. Pridobljeno 20. maja 2025.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]