XIII. legija Gemina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Legio XIII Gemina
Rimsko cesarstvo pod cesarjem Hadrijanom leta 125 n. št.; LEGIO XIII GEMINA je bila od leta 106 do 271 nastanjena v kastru Apulum, zdaj Alba Iulia, Romunija, v Rimski Dakiji
Aktivno57 pr. n. št. do 5. stoletja
DržavaRimska republika in Rimsko cesarstvo
Tiplegija pozne republike
Vloganapad pehote (z nekaj podpore konjenice)
Velikostvelikost se je s časom spreminjala; ob ustanovitvi je štela okoli 3.500 aktivnih legionarjev in pripadajoče pomožne enote; leta 31 pr. n. št. je bila povečana in imenovana Gemina
Garnizija/ŠtabBurnum, Ilirik (1. stoletje pr. n. št.)
Emona, Rimska Italija (1. stoletje)
Augusta Vindelica, Gornja Germanija
Poetovio, Panonija (1. stoletje)
Rimska Dakija (106 – okoli 270)
Dacia Aureliana (od 270)
Babilon v Egiptu (400. leta)
VzdevkiGemina, "Dvojčica" (od 31 pr. n. št.)
Pia Fidelis, "Verna in zvesta"[1]
MotoLeo Rugit Rursum (Lev ponovno rjovi)
Maskotalev
Konfliktigalske vojne (58–51 pr. n. št.)
bitka proti Nervom (57 pr. n. št.)
bitka pri Gergoviji (52 pr. n. št.)
bitka za Alezijo (52 pr. n. št.)–?
bitka pri Draču (48 pr. n. št.)
bitka pri Farzalu (48 pr. n. št.)
bitka pri Tapsu (46 pr. n. št.)
bitka pri Mundi (45 pr. n. št.)
bitka pri Akciju (31 pr. n. št.)
prva in druga bitka pri Bedriaku (69 n. št.)
Trajanovi dačanski vojni (101–102, 105–106)
veksilacije so sodelovale v štrvilnih drugih kampanjah
Poveljniki
Znani poveljnikiJulij Cezar,
Mark Salvij Oto,
Mark Antonij

Legio XIII Gemina (slovensko XIII. legija Dvojčica) je bila legija rimske cesarske armade. Bila je ključna Cezarjeva vojaška enota v Galiji in državljanski vojno. Bila je legija, s katero je (morda 10.) januarja 49 pr. n. št. prečkal Rubikon. Razpuščena je bila v 5. stoletju. Njen simbol je bil lev.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pozna Rimska republika[uredi | uredi kodo]

XIII. legijo je ustanovil Julij Cezar leta 57 pr. n. št. pred pohodom na Belge, enim od prvih pohodov v Galijo. V galskih vojnah (58–51 pr. n. št.) je bila prisotna v bitki proti Nervijcem, bitki pri Gergoviji in bitki za Alezijo, v kateri ni posebej omenjena.

Po koncu galskih vojn je Rimski senat Cezarju zavrnil njegovo drugo konzulstvo, mu naročil, naj prekliče svoje ukaze, in zahteval, da se vrne v Rim, da se sooči s kazenskim pregonom. Cezar je bil prisiljen izbrati konec svoje politične kariere ali državljansko vojno in pripeljal XIII. legijo čez reko Rubikon v Italijo. Legija je med posledično državljansko vojno med Cezarjem in konservativno frakcijo senatorjev ostala zvesta Cezarju. Senatskim legijam je poveljeval Pompej.

XIII. legija je bila aktivna skozi celotno vojno in se bojevala pri Draču (48 pr. n. št.) in Farzalu (48 pr. n. št.). Po odločilni zmagi nad Pompejem pri Farzalu naj bi legijo razpustili, legionarje pa upokojili s tradicionalnimi zemljiškimi darovi. Zaradi bitk pri Tapsu (46 pr. n. št.) in Mundi (45 pr. n. št.) so legijo ponovno aktivirali. Po bitki pri Mundi je Cezar legijo razpustil, upokojil svoje veterane in jim dal obdelovalno zemljo v njihovi rodni Italiji.

Rimsko cesarstvo[uredi | uredi kodo]

Sesterc Filipa Arabca, kovan leta 247 v čast Rimske Dakije in njenih legij: V. legije Macedonica in XIII. legije Gemina; legiji predstavljata orel in lev na reverzu kovanca

Legijo je ponovno ustanovil cesar Avgust leta 41 pr. n. št. za borbo proti Pompejevemu sinu Sikstu Pompeju na Siciliji. Legijo so po vojni proti Marku Antoniju in bitki pri Akciju okrepili z veterani iz drugih legij.[2] Legija je dobila vzdevek Gemina – Dvojčica, običajen za legije, sestavljene iz delov drugih legij. Avgust jo je nato poslal v Burnum v Iliriku (zdaj Knin, Hrvaška), rimski provinci ob Jadranskem morju.

Leta 16 n. št. je bila legija premeščena v Emono (sedanja Ljubljana), kjer se je ukvarjala z lokalnimu upori.

Po katastrofalnem rimskem porazu v bitki v Tevtoburškem gozdu leta 9, je bila legija premeščena kot okrepitev v Augusto Vindelicorum (sedanji Augsburg, Nemčija) in od tam v Vindoniso v Retiji, da bi preprečila nadaljnje napade germanskih plemen. Cesar Klavdij I. jo je okoli leta 45 poslal nazaj v Panonijo, kjer je zgradila legionarsko trdnjavo Poetovio (sedanji Ptuj, Slovenija).

V letu štirih cesarjev (leto 69) je XIII. legija podprla najprej Otona in nato Vespazijana proti Viteliju in se borila v dveh bitkah pri Bedriaku.

Žigosana opeka, najdena v Albi Iulii, Romunija

Pod Trajanom se je udeležila obeh dačanskih vojn (101–102, 105–106) in bila leta 106 premeščena v Apulum (sedanja Alba Iulia, Romunija).

Veksilacija XIII. legije so se pod cesarjem Galienon bojevale v severni Italiji. Cesar je leta 259–260 njej v čast koval legionarski antoninijan, na katerem je bil upodobljen legijski lev.[3] Druga veksilacija je bila vključena v armado cesarja Galskega cesarstva Viktorina. Cesar je legiji v čast izdal zlatnik z njenim emblemom.[4]

Leta 271 je bila legija po umiku Rimljanov iz Dakije premeščena v Dacio Aureliano.

Po zapisih v Notitii Digninatum je bila legija v 5. stoletju nameščena v Babilonski trdnjavi v Egiptu, ki je imela pomemben strateški položaj ob Nilu na meji med Spodnjim in Srednjim Egiptom. Poveljeval ji je comes limitis Aegypti.[5]

Dokazani pripadniki legije[uredi | uredi kodo]

Ime Rang Časovni okvir Provinca Vojak, lociran v Veteran, lociran v Vir
Avrelij Rufin[6] beneficiarij 2. – 3. stoletje n. št. Dakija Samum
M. Valerij Valencij[6] beneficiarij 2. – 3. stoletje Dakija Samum - CIL 3, 827
Valerij Vibij[6] beneficiarij 2. – 3. stoletje Dakija Samum - CIL 3, 823
Ulpij Bakhij[7] centurion ? ? ? ? ?
L. Valerij Ruf[8] dekurion po 222 ? ? Sarmizegetusa Ulpia Traiana, Dakija CIL 3, 1485
Vedius Aquila legat 69 Tacitus, Histories, III.7
Elij Vitalis[9] duplarij 3. stoletje Dakija Apulum Antiochia ad Taurum, Sirija?
Avrelij Valerijan[9] duplarij 3. stoletje Dakija Apulum Antiochia ad Taurum, Sirija?
Avl JUlij Pompilij Piso[10] legat okoli 173 CIL 8, 2582 = ILS 1111
Mark Valerij Maksimijan[11] legat okoli 182 AE 1956, 124
Gaj Kerelij Sabin[11] legat okoli 183 - okoli 185 CIL 3, 1092
Prokul[11] legat med 185 in 191
[Tiberij Manilij Fusk[11] legat 191 - okoli 193 CIL 3, 1172
Avl Terencij Pudens Utedijan[12] legat med 198 in 209 CIL 3, 993 = ILS 3923
Kvint Marcij Viktor Feliks Maksimilijan[12] legat med vladanjem Septimija Severja CIL 3, 1118
Lucij Anij Italik Honorat[12] legat med vladanjem Karakale CIL 3, 1071, CIL 3, 1072
Rufrij Sulpicijan[12] legat med vladanjem Karakale ali Elagabala CIL 3, 1129 = ILS 3867
Kvint Servej Fusk Kornelijan[12] legat okoli 225 CIL 8, 22721 = ILS 8978 = ILTun 33
Mark Valerij Longin[12] legat med vladanjem Aleksandra Severja CIL 3, 1019, CIL 3, 1020
Gaj Rutilij Galik vojaški tribun okoli 52 AE 1920, 55
L. Mecij L.f. Postum vojaški tribun okoli 72 AE 1934, 248
C. Celij C.f. Marcijal vojaški tribun pred 106 AE 1934, 2
Sekst Julij Sever vojaški tribun pred 110 CIL 3, 2830 = ILS 1056
Avl Junij Pastor vojaški tribun okoli 149 CIL 6, 1435
Avl Julij Pompilij Piso vojaški tribun okoli 165 CIL 8, 2582 = ILS 1111
Kvint Hedij Lolijan Plavcij Avit[13] vojaški tribun okoli 192 Dakija CIL 5,4347 = ILS 1149
Publij Katij Sabin vojaški tribun pred 206 Dakija CIL 3, 5727
G. Kasij C. f. Volt[inij][14] vojaški tribun ? ? ? - ?
Gaj[7] speculator 2. – 3. stoletje Dakija Apulum - CIL 3, 14479; IDR III/5, 426
Kokcej[7] speculator 2. – 3. stoletje Dakija Apulum - CIL 3, 14479; IDR III/5, 426
G. Julij Valerij[8] ? 222 – 235 Dakija ? ? Sarmizegetusa Ulpia Traiana, Dakija CIL 3, 1933
Lucij Dasumij Prisk[8] ? 2. stoletje ? ? Sarmizegetusa Ulpia Traiana, Dakija CIL 3, 1476
Lucij Furij ? 1. stoletje Gallia Aquitania Mediolanum Santonum Aunedonnacum
Lucij Ancij ? 1. stoletje Gallia Aquitania Mediolanum Santonum Aunedonnacum
Mark Avrelij Timoni[15] ? 2. - 3. stoletje Dakija ? Castra Sânnicolau Mare ? Castra Sânnicolau Mare, Dakija IDR III/1, 274
M[ark] Ulp[ij] ? 2. - 3. stoletje Dacia ? Apulum IDR III/5, 180
P. Elij Valerijan[7] speculator 2. - 3. stoletje Dakija Apulum - IDR III/5, 721
Publij Urvin ? ? Retija Augusta Vindelicorum ? - CIL 3, 6884
K. Julij Sekundin[8] ? 2. stoletje Dakija ? ? Sarmizegetusa Ulpia Traiana, Dakija CIL 3, 1971
Stacij Aleksander[7] speculator 2. – 3. stoletje Dakija Apulum - Apulum 40, 2007, 176–177
Ulpij Prokulin[7] speculator med vladanjem Gordijana III. Dakija Apulum - CIL 3, 7794b; IDR III/5, 435

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ Steiner, Johann Wilhelm C. (1851). Codex inscriptionum romanarum Danubii et Rheni. str. 253.
  2. ↑ Birley, E.B. "A Note on the Title 'Gemina'". Journal of Roman Studies. 18 (1): 56–60. doi: 10.2307/296044.
  3. ↑ Cowan, str. 17.
  4. ↑ Cowan, str. 26.
  5. ↑ Notitia Dignitatum. In partibus Orientis, XXVIII.
  6. ↑ 6,0 6,1 6,2 Cupcea, George (2010). »Professional Officers on the Northern Dacian limes«. str. 12. Pridobljeno 26. maja 2013.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 Cupcea, George (2008). »SPECULATORES IN DACIA. MISSIONS AND CAREERS«. Acta Musei Napocensis. str. 18. Pridobljeno 26. maja 2013.
  8. ↑ 8,0 8,1 8,2 8,3 Cupcea, George (2011). »Veteran settlement and Colonia Ulpia Traiana Sarmizegetusa«. Scripta Classica. Mega Publishing House. str. 19. Pridobljeno 25. maja 2013.
  9. ↑ 9,0 9,1 Matei-Popescu, Florian (2011). »Territorium Bassianae din Dacia Superior«. str. 11. Pridobljeno 7. decembra 2020.
  10. ↑ Géza Alföldy. Konsulat und Senatorenstand unter der Antoninen. Bonn: Rudolf Habelt Verlag, 1977. str. 301
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 11,3 Paul M.M. Leunissen. Konsuln und Konsulare in der Zeit von Commodus bis Severus Alexander. Amsterdam: J.C. Gieben, 1989. str. 342
  12. ↑ 12,0 12,1 12,2 12,3 12,4 12,5 Leunissen. Konsuln und Konsulare. str. 343
  13. ↑ Leunissen. Konsuln und Konsulare. str. 376
  14. ↑ Matei-Popescu, Florian (2008). »AUXILIARIA - A new equestrian officer from Philippi«. Near and beyond the Roman frontier. Pridobljeno 26. maja 2013.
  15. ↑ IDR III/1, 274

Viri[uredi | uredi kodo]

Primarni viri[uredi | uredi kodo]

Secondary sources[uredi | uredi kodo]

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=XIII._legija_Gemina&oldid=6141828«