Vače

(Preusmerjeno s strani Vače pri Litiji)
Vače
Vače se nahaja v Slovenija
Vače
Vače
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°7′10.39″N 14°50′16.82″E / 46.1195528°N 14.8380056°E / 46.1195528; 14.8380056
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaLitija
Površina
 • Skupno1,75 km2
Nadm. višina
521,3 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno368
 • Gostota210 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
1252 Vače
Zemljevidi

Vače so kraj v Občini Litija. Od Litije so oddaljene 12 km, od Ljubljane pa 36 km. Znane so predvsem kot najdišče »vaške situle«. V bližnji kraja je vas Slivna (pod istoimenskim hribom), kjer je geometrično središče Slovenije (GEOSS).

Predzgodovinska najdišča na Vačah[uredi | uredi kodo]

V halštatskem obdobju (starejša železna doba) se je na območju Vač zaradi najdišč limonita uveljavilo železarstvo, ki je po domnevah obstajalo med 8. in 1. stoletjem pr. n. š.

Arheološka najdišča v Vačah[navedi vir] obsegajo naselbino (izkopanih je bilo 19 hiš) in 6 grobišč, kjer je bilo izkopanih več kot 2000 grobov.

Med najpomembnejše najdbe štejemo 4 situle, od katerih je najbolj okrašena dobila ime situla z Vač (tudi Vaška situla) in je shranjena v Narodnem muzeju Slovenije. Njena povečana kopija stoji v vasi Klenik, kjer je bila situla odkrita. Glavna arheološka dela nam tem področju je vodil France Stare, slovenski arheolog.

V okolici Vač je bilo izkopanih čez 2.000 grobov iz, železne dobe, kar Vače uvršča med največja grobišča tega obdobja v srednji Evropi. Tudi pripadajoča naselbina je bila med največjimi takratnimi naselbinami oz. gradišči. Razprostirala se je na Zgornji in Spodnji Kroni ter Slemšku in je merila okrog 11 hektarjev.

V vasi so vidni tudi ostanki fosilne morske obale.

Fosilna morska obala[uredi | uredi kodo]

Za pokopališčem na Vačah se nahajajo ostanki fosilne morske obale. Jurski apnenec je nastal pred 110 milijoni let, morje pa jo je prekrivalo še v miocenu, pred 13 milijoni let. Na obali so najdeni naslednji fosili:

  • luknje kamnovrtnih školjk iz rodu Lithophaga,
  • ostanki spužve vrtalke
  • zobje morskih psov iz rodu Hexanchus
  • velika pokrovača ali jakobova školjka (latinsko Pecten)
  • raki vitičnjaki
  • peščeni sedimenti z ostrorobnimi odlomki kamnin in školjk

V nobeni luknji ni ohranjena školjčna lupina, školjke so bile naknadno raztopljene. Ohranjene so fosilne školjčne lupine ostrig, velike do 10 centimetrov ter zobje morskih psov.

Profesor dr. Stanko Buser v svojih raziskavah pravi, da je bilo morje na tem mestu pred 13 milijoni let, apnenci pa naj bi nastali pred 180 milijoni leti.

8 metrov fosilne morske obale je zaščitene s streho. Med prvo in drugo svetovno vojno je bil na tem mestu kamnolom.

Fosilna morska obala je zavarovana z odlokom o razglasitve geološke znamenitosti na Vačah za naravni spomenik. Ur. list RS 15/97.

Rojeni na Vačah[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]